Zakaj se prvim reče teoretiki?
Kot drugo: načinov podjetništva je od nekdaj več. Sredi najbolj liberalnega kapitalizma je Ford pogruntal, da lahko deluje v dobro skupnosti in da veliko večje plače delavcem. Je bilo delovanje v dobro skupnosti res pravi motiv? Ali je šlo preprosto zato, da je ugotovil, da bo zaradi večje kupne moči imel na koncu on več?
Nalaganje denarja v davčne oaze pravzaprav sploh ni nek kapitalistični manever. Gre za manever lenega človeka. Vsakdo ve, da še tak kup denarja prej ko slej zmanjka. Podjetje, ki se pa nenehno razvija in se vanj veliko vlaga, pa ima čedalje višjo vrednost. Večina pravih kapitalistov ni lenih, ni neumnih in niso negativci, kot se pri nas prikazuje (kaj češ, 50 let indoktrinacije se nekje pozna). Gre pa za ljudi pri katerih so vse sposobnosti usmerjenje v večanje premoženja. Nek delež pravzaprav tega premoženja sploh ne uživa. Saj tudi hrček pozabi, kam si je navlekel hrano. Trenutno je to edini mehanizem, ki zanesljivo žene družbo naprej. Tudi, če znanstveniki nekaj odkrijejo, je to brez smisla (uporabne vrednosti za množice), dokler se med njimi ali zunaj njih ne najdejo ljudje, ki hočejo to stvar spraviti na trg. Za razumen denar za potrošnika in za dobiček za proizvajalca (sledi, da potrebujemo optimirano proizvodnjo).
Teoretično bo po mojem denar (bolje rečeno VREDNOST) izginil, ko se bomo do konca polenili in bomo zadovoljni s tem kar imamo. Razvoj se bo ustavil in postopoma se bomo vrnili v kameno dobo. Za časa mojega življenja se to še ne bo zgodilo.
