Pozdravljeni,
sem nov tukaj in potrebujem pomoč, nasvete, izkušnje... babe imajo miljardo hate forumov proti moškim... jaz pa računam na moško pomoč, ki temelji na zdravem razumu, brez histeričnih in čustvenih babjih izpadov, ki so skregani z realnostjo.
Kot že naslov namiguje, po dobrih 5 letih "idile" se ločujeva. Imava otroka glede katerega sva se dogovorila na CSD, s preživnino je itak nastala takoj jeba, ker je moja kmalu bivša takoj skočila v nebo, da moja predlagana višina preživnine za otroka nikakor ne more pokriti stroškov otroka - poskušal sem biti "pošten" in predlagal preživnino v višini 250EUR mesečno, a babi se ne da dopovedati, da je to kar prece nadpovprečno in da moram pokriti polovico stroškov otroka, ne vseh! Sicer bo pa že sodnica povedala, kaj si misli o preživnini.
Potem se seveda še bolj zalomi pri drugem vprašanju - seveda ponovno pri denarju oziroma pri delitvi premoženja. Stanovanje sem kupil 3 leta pred poroko in sicer polovico plačal, za polovico pa vzel kredit. V zakonu sem kupil (zamenjal) avto in nekaj stanovanjske opreme (pa cel kup babjih cunj, parfumov, cigaret, bla bla...). Sedaj je problem kako to razdeliti. Moja kmalu bivša cel čas zakona ni nič prispevala s finančnega vidika - bila je študentka, pa noseča, pa študentka, pa gospodinja... skratka, končuje študij in se mora kmalu zaposliti in očitno mora obrniti nov list v življenju... ter potrebuje nekaj finančne podlage za nov začetek.
Čeprav ni nič denarja prinesla v zakon, razumem, da deliva zadeve na pol, saj je v večji meri skrbela za gospodinjstvo in otroka, pa seveda imela poklic študentke.
Zelo jo boli dejstvo, da imam nadpovprečno plačo, ona pa če bo imela srečo, da sploh dobi službo - bo to kvečjemu povprečna služba. Oba si želiva fer dogovora, le različno dojemava kaj je fer. Meni je fer to, da razdeliva premoženje glede na to kaj komu pripada, moji kmalu bivši je pa fer to, da dobi čeim več, jaz se bom pa ob dobri plači že pobral v roku enega leta.
Skratka, en odvetnik (znanec) mi je le na hitro prek telefona rekel, da upa, da imava toliko razuma in se normalno dogovoriva brez sodišča in tožb, da bo notarski zapis in sporazumna delitev najmanj boleča in najhitrejša za vse. Po njegovem mnenju moja kmalu bivša nima nikakršne pravice do stanovanja, če bi pa že hotela terjati polovico višine obrokov za časa zakona (npr. mesečni obrok je 400 EUR in ona terja 200 EUR za vsak mesec zakona), je potem dolžna kriti tudi preostanek kredita - v smislu, če hočeš deliti aktivo, moraš tudi pasivo. Kar se mi zdi tudi nekako smiselno.
A kaj ko kmalu bivši se to ne zdi normalno in ona bi denar samo imela, nič dala. Govorila naj bi z dvema pravnikoma in celo odvetnico za družinske zadeve in celim kupo drugih vešč in veščakov (beri strokovnjakov za tuje ločitve). Vsi v glas ji trobijo, da ji pripada polovica vplačanih obrokov za vsak mesec zakona, dolžna ni pa nič. Če bi odplačala še preostali kredit, bi ji pripadala polovica vsega. Nasveti gredo celo v smer, če ne dobi dovolj, bo šla na CSD prijavljati kako jih maltretiram in ne vem kaj še vse, da bo imela čim boljše izhodišče, da me olupi.
Meni je vse skupaj bolano in si dejansko želim, da se dogovorimo in razdelimo kot je treba, saj bomo morali imeti stike še naprej zaradi otroka. Vendar spet ne za vsako ceno, bedaka pa ne bo delal iz mene nihče (čeprav je morda že, a to ni pomembno).
Če povzamem, prosil bi za nasvete, izkušnje, karkoli argumentiranega glede:
1. Razdelitve premoženja glede na dejstva, ki sem jih zapisal zgoraj
2. Kako se ovrednosti zadeve, ki so nakupljene v zadnjih 5 letih. Ja vem, da bo verjetno cenilec to najbolje znal. A mi preostane še kaj drugega? Namreč za 5 let star pralni stroj, ki je stal 500 EUR leta 2008, ji ne morem izplačati 250 EUR, itd. Lahko sicer tudi sama vzame kar ji paše, vendar bi želel razumeti kako ovrednotiti to kar si deliva. Če pri notarju narediva seznam stvari za delitev pa novonabavno vrednost in starost, ne bo on določal trenutne vrednosti? I guess not, on bo samo sestavil listino in pobasal takso.
Skratka, želim si čim manj bolečo ločitev, tako čustveno kot finančno ki bo obenem tudi pravična za vse vpletene.
Babje sanje, da bo dobila ven za novo garsonjero in uživala do konca svojih dni, jaz se bom pa že znašel, saj dobro zaslužim, je
Se opravičujem za dolg roman, a zadeva ni enostavna in hvaležen bom odgovorov, ki bodo na ustrezni ravni (torej nad gostilniško debato).
Hvala
sem nov tukaj in potrebujem pomoč, nasvete, izkušnje... babe imajo miljardo hate forumov proti moškim... jaz pa računam na moško pomoč, ki temelji na zdravem razumu, brez histeričnih in čustvenih babjih izpadov, ki so skregani z realnostjo.
Kot že naslov namiguje, po dobrih 5 letih "idile" se ločujeva. Imava otroka glede katerega sva se dogovorila na CSD, s preživnino je itak nastala takoj jeba, ker je moja kmalu bivša takoj skočila v nebo, da moja predlagana višina preživnine za otroka nikakor ne more pokriti stroškov otroka - poskušal sem biti "pošten" in predlagal preživnino v višini 250EUR mesečno, a babi se ne da dopovedati, da je to kar prece nadpovprečno in da moram pokriti polovico stroškov otroka, ne vseh! Sicer bo pa že sodnica povedala, kaj si misli o preživnini.
Potem se seveda še bolj zalomi pri drugem vprašanju - seveda ponovno pri denarju oziroma pri delitvi premoženja. Stanovanje sem kupil 3 leta pred poroko in sicer polovico plačal, za polovico pa vzel kredit. V zakonu sem kupil (zamenjal) avto in nekaj stanovanjske opreme (pa cel kup babjih cunj, parfumov, cigaret, bla bla...). Sedaj je problem kako to razdeliti. Moja kmalu bivša cel čas zakona ni nič prispevala s finančnega vidika - bila je študentka, pa noseča, pa študentka, pa gospodinja... skratka, končuje študij in se mora kmalu zaposliti in očitno mora obrniti nov list v življenju... ter potrebuje nekaj finančne podlage za nov začetek.
Čeprav ni nič denarja prinesla v zakon, razumem, da deliva zadeve na pol, saj je v večji meri skrbela za gospodinjstvo in otroka, pa seveda imela poklic študentke.
Zelo jo boli dejstvo, da imam nadpovprečno plačo, ona pa če bo imela srečo, da sploh dobi službo - bo to kvečjemu povprečna služba. Oba si želiva fer dogovora, le različno dojemava kaj je fer. Meni je fer to, da razdeliva premoženje glede na to kaj komu pripada, moji kmalu bivši je pa fer to, da dobi čeim več, jaz se bom pa ob dobri plači že pobral v roku enega leta.
Skratka, en odvetnik (znanec) mi je le na hitro prek telefona rekel, da upa, da imava toliko razuma in se normalno dogovoriva brez sodišča in tožb, da bo notarski zapis in sporazumna delitev najmanj boleča in najhitrejša za vse. Po njegovem mnenju moja kmalu bivša nima nikakršne pravice do stanovanja, če bi pa že hotela terjati polovico višine obrokov za časa zakona (npr. mesečni obrok je 400 EUR in ona terja 200 EUR za vsak mesec zakona), je potem dolžna kriti tudi preostanek kredita - v smislu, če hočeš deliti aktivo, moraš tudi pasivo. Kar se mi zdi tudi nekako smiselno.
A kaj ko kmalu bivši se to ne zdi normalno in ona bi denar samo imela, nič dala. Govorila naj bi z dvema pravnikoma in celo odvetnico za družinske zadeve in celim kupo drugih vešč in veščakov (beri strokovnjakov za tuje ločitve). Vsi v glas ji trobijo, da ji pripada polovica vplačanih obrokov za vsak mesec zakona, dolžna ni pa nič. Če bi odplačala še preostali kredit, bi ji pripadala polovica vsega. Nasveti gredo celo v smer, če ne dobi dovolj, bo šla na CSD prijavljati kako jih maltretiram in ne vem kaj še vse, da bo imela čim boljše izhodišče, da me olupi.
Meni je vse skupaj bolano in si dejansko želim, da se dogovorimo in razdelimo kot je treba, saj bomo morali imeti stike še naprej zaradi otroka. Vendar spet ne za vsako ceno, bedaka pa ne bo delal iz mene nihče (čeprav je morda že, a to ni pomembno).
Če povzamem, prosil bi za nasvete, izkušnje, karkoli argumentiranega glede:
1. Razdelitve premoženja glede na dejstva, ki sem jih zapisal zgoraj
2. Kako se ovrednosti zadeve, ki so nakupljene v zadnjih 5 letih. Ja vem, da bo verjetno cenilec to najbolje znal. A mi preostane še kaj drugega? Namreč za 5 let star pralni stroj, ki je stal 500 EUR leta 2008, ji ne morem izplačati 250 EUR, itd. Lahko sicer tudi sama vzame kar ji paše, vendar bi želel razumeti kako ovrednotiti to kar si deliva. Če pri notarju narediva seznam stvari za delitev pa novonabavno vrednost in starost, ne bo on določal trenutne vrednosti? I guess not, on bo samo sestavil listino in pobasal takso.
Skratka, želim si čim manj bolečo ločitev, tako čustveno kot finančno ki bo obenem tudi pravična za vse vpletene.
Babje sanje, da bo dobila ven za novo garsonjero in uživala do konca svojih dni, jaz se bom pa že znašel, saj dobro zaslužim, je
Se opravičujem za dolg roman, a zadeva ni enostavna in hvaležen bom odgovorov, ki bodo na ustrezni ravni (torej nad gostilniško debato).
Hvala