Na najbližjem Okrajnem sodišču. Priporočam sodelovanje s kakim odvetnikom, da ne boš neumnosti klatil.Kje lahko preverim, če napisano drži ?
Na najbližjem Okrajnem sodišču. Priporočam sodelovanje s kakim odvetnikom, da ne boš neumnosti klatil.Kje lahko preverim, če napisano drži ?
Zasledil na 24ur https://www.24ur.com/novice/sloveni...ov-glob-zaradi-krsitev-odredb-in-odlokov.html
Vse te kazni morajo na sodišču pasti, saj je odlok protiustaven, česar se je zavedla tudi vlada, ki je danes spravila čez spremembo zakona o nalezljivih boleznih, kjer omejitev svobode gibanja po novem odredi vlada mimo državnega zbora. Zakon začne veljati jutri. Vse, ki so bili kaznovani, pozivam, da se pritožijo.
Kje lahko preverim, če napisano drži ?
3. ZAKON O NALEZLJIVIH BOLEZNIH
5. člen
V Zakonu o nalezljivih boleznih se v 7. členu četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje. Kadar je okuženo ali ogroženo območje celotno območje Republike Slovenije, epidemijo razglasi Vlada Republike Slovenije.«.
6. člen
V 19. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določijo obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo, virusno hemoragično mrzlico (Ebola, Lassa, Marburg) ali nalezljivo boleznijo, za katero je minister, pristojen za zdravje, ali Vlada Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega zakona razglasila epidemijo, v času njegove kužnosti.«.
7. člen
V 39. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo »minister, pristojen za zdravje,« nadomesti z besedilom »Vlada Republike Slovenije«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora Vlada Republike Slovenije nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije in javnost.«.
8. člen
V 46. členu se v prvem odstavku za besedo »varstvo« črtata vejica in besedilo »zdravstveno nadzorstvo pa zdravstvena inšpekcija«.
9. člen
Za 46. členom se doda nov 46.a člen, ki se glasi:
»46.a člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja zdravstvena inšpekcija, v zvezi z izvajanjem ukrepov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, ki spadajo na delovno področje drugih ministrstev, pa tudi inšpektorji, ki delujejo na tem delovnem področju, razen če zakon določa drugače.
Pri izvajanju nadzora nad ukrepi iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, ki spadajo na delovno področje drugih ministrstev, ima pristojni inšpektor pravico in dolžnost:
– prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele za določeno nalezljivo boleznijo;
– prepovedati zbiranje ljudi na javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;
– omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in izdelkov;
– odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.«.
10. člen
V 49. členu se besedilo »sanitarni inšpektor« nadomesti z besedilom »zdravstvena inšpekcija«.
11. člen
V 51. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Policija v okviru svojih pravic in dolžnosti sodeluje pri izvajanju ukrepov, ki so določeni v 37., 39., drugem odstavku 46.a, 47. in 48. členu tega zakona.«.
12. člen
V 52. členu se besedilo »pristojni organ za notranje zadeve« nadomesti z besedo »Policijo«.
13. člen
V 53.b členu se:
– v prvem odstavku znesek »15 milijonov tolarjev« nadomesti z zneskom »60.000 eurov«,
– v drugem odstavku znesek »3 milijonov tolarjev« nadomesti z zneskom »10.000 eurov«,
– v tretjem odstavku znesek »5 milijonov tolarjev« nadomesti z zneskom »20.000 eurov«.
14. člen
Za naslovom »VII. Kazenske določbe« se doda nov 53.g člen, ki se glasi:
»53.g člen
Za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po tem zakonu je pristojna tista inšpekcija, za katero je določena pristojnost za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona v skladu s 46.a členom tega zakona.«.
15. člen
V 54. členu se prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 4.000 do 100.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba«.
Za 12. točko se doda nova 12.a točka, ki se glasi:
»12.a če se ne ravna v skladu z ukrepi pristojne inšpekcije iz drugega odstavka 46.a člena tega zakona ali če se jih onemogoča;«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Z globo od 2.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.«.
16. člen
V 55. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec:«.
17. člen
V 56. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravnik:«.
18. člen
V 57. členu se v prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik:«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Za dejanje iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka se kaznuje za prekršek z globo od 400 do 4.000 eurov starš ali skrbnik otroka, ki je storil prekršek, če je to neposredna posledica opustitve starševske skrbi ali obveznosti skrbnika.«.
19. člen
Za 57. členom se doda nov 57.a člen, ki se glasi:
»57.a člen
Za prekrške iz tega zakona se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.
Ne zavajaj, Sodišče ni pristojno za razlago zakonov !Na najbližjem Okrajnem sodišču. Priporočam sodelovanje s kakim odvetnikom, da ne boš neumnosti klatil.
Na sodišču.Zasledil na 24ur https://www.24ur.com/novice/sloveni...ov-glob-zaradi-krsitev-odredb-in-odlokov.html
Kje lahko preverim, če napisano drži ?
Ti zavajaš ali pa nimaš pojma! On ne sprašuje kdo mu bo zakon razlagal ampak kje ga bo preveril. In to je definitivno sodišče.Ne zavajaj, Sodišče ni pristojno za razlago zakonov !
Kdor bo dobil globo za prekršek izveden pred pravnomočnostjo ZIUZEOP, se bo enostavno pritožil, (zaprosil za varstvo zakonitosti) v skladu zakonskim podukom, ki mora biti napisan na koncu.
Verjetno ne bomo nikoli izvedeli...
So na vladi res tako nesposobni, in/ali pa je Janez želel samopotrditev.
Negativna selekcija v vsem svojem sijaju.
NAUK za RAJO:
Za začetek preberite Andersenovo: Cesarjeva nova oblačila in začnite razmišljati z glavo.
Vse dokler boste zgolj kmetje na šahovnici, hitro pogrešljivi...
Tole nekje sem slišal...Sem nekje bral, da je sel nekdo v D na sodisce glede ukrepov: prepoved gibanja/zbiranje,... in s tem kratenj osebne svobode.
No sodisce je odločilo, da je varovanje zdravja in življenj nad osebno svobod.
The Greifswald higher court said the regional government's travel ban was "disproportionate" in curbing people's local freedom. Germans from other regions remain banned from the coast.
The Mecklenburg-West Pomerania government has accepted the decision.
Lockdowns are in force across Germany, but the restrictions vary from state to state. The toughest measures have been imposed in Bavaria and the Saarland.
Nobody, he said, had been able to explain to him "why the infection risk was higher when people travelled from the overcrowded town to the spacious coast".
23. 3. 2020
Aleš Hojs je prevzel vodenje notranjega ministrstva. Žal je zaradi nediscipline in neresnosti nekaterih slovenskih državljanov njegovo ministrstvo pripravilo odlok o začasni prepovedi zbiranja na javnih mestih in površinah.
Kljub temu, da se sliši grozno, so Hojs in njegovi strokovni sodelavci predvidevali različne situacije, da lahko država normalno funkcionira. Med drugim je tudi omogočeno sprehajanje posameznikov in družin ob upoštevanju varnostne razdalje.
Na podlagi četrtega odstavka 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) in v zvezi s Sklepom Vlade Republike Slovenije št. 18100-1/2020/4 z dne 18. 2. 2020 minister za zdravje izdaja
O D R E D B O
o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije
vinko vasle novinar
@vinkovasle1
Kateri norec iz katere odvetniške piarne je poslal na ustavno sodišče v presojo vkadno uredbo o prepovedi gibanja? Temu je treba odvzeti odvetniško licenco in državljanstvo.
Pobude in ustavne pritožbe
I. Pogoji za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil
Kdor želi pri Ustavnem sodišču vložiti pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko to stori pod pogoji, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. in 109/12 – ZUstS).
Po prvem odstavku 24. člena tega zakona lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, kdor izkaže pravni interes. Ta pa je po drugem odstavku tega člena podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda lahko vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Vsebina pobude je določena v prvem in drugem odstavku 24.b člena ZUstS in na podlagi drugega odstavka 34. člena Poslovnika Ustavnega sodišča z II. točko Priloge Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11).
Pobuda se lahko vloži tudi na obrazcu Ustavnega sodišča za vložitev pobude, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 34. člena Poslovnika, določilo Ustavno sodišče. Obrazec je objavljen na naši spletni strani, v tiskani obliki pa je dostopen v času uradnih ur tudi v glavni pisarni Ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče lahko po drugem odstavku 38.a člena ZUstS odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Predlog predlagatelja ali pobudnika o prikritju identitete mora biti vložen hkrati s pobudo.
Ustavno sodišče lahko po 34.a členu ZUstS kaznuje udeleženca v postopku ali njegovega pooblaščenca, za zlorabo pravice, ki jo ima po zakonu, pooblaščenca udeleženca v postopku, ki je odvetnik, pa lahko kaznuje z denarno kaznijo, če vloga ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so določene z zakonom.
Če udeleženca v postopku pred Ustavnim sodiščem zastopa pooblaščenec, mora na podlagi prvega odstavka 24.a člena ZUstS predložiti pooblastilo, ki je dano posebej za postopek pred Ustavnim sodiščem. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, mora imeti po drugem odstavku tega člena posebno pooblastilo za prenos pooblastila za zastopanje v postopku pred Ustavnim sodiščem na drugo osebo.
Po 11. členu Ustave Republike Slovenije je v Sloveniji uradni jezik slovenščina, zato je treba tudi pri Ustavnem sodišču vloge podajati v slovenskem jeziku. Vloga, ki ni vložena v slovenskem jeziku, je nerazumljiva (6. člen ZUstS v zvezi z drugim odstavkom 104. člena in 108. členom Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.). Tujec, ki mu je vzeta prostost, ima pravico podajati sodišču vloge tudi v svojem jeziku (6. člen ZUstS v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94 in nasl.).
Pobuda se lahko vloži osebno v glavni pisarni Ustavnega sodišča v času uradnih ur, pošlje po pošti, ali z uporabo komunikacijske in druge tehnologije.
Posebej opozarjamo, da se v skladu z drugim odstavkom 35. člena Poslovnika vloge, ki so vložene v elektronski obliki, pa niso opremljene z varnim elektronskim podpisom overjenim s kvalificiranim potrdilom, ne štejejo za vloge, ki jih Ustavno sodišče prejme v okviru uradnega poslovanja, in zato nanje ni dolžno odgovoriti.
II. Pogoji za vložitev ustavne pritožbe
Kdor želi pri Ustavnem sodišču vložiti ustavno pritožbo zaradi kršitev človekovih pravic s posamičnim aktom (s sodno odločbo), lahko to stori pod pogoji, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. in 109/12 – ZUstS) v členih od 50 do 53.
Po prvem odstavku 50. člena navedenega zakona se lahko ustavna pritožba vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe. Vendar je to mogoče šele, ko so bila v zadevi izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Vložiti jo je treba v roku 60 dni od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS).
Ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika (prvi odstavek 55.a člena ZUstS). Po drugem odstavku istega člena se šteje, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, kadar gre za posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti, v sporih zaradi motenja posesti, v zadevah prekrškov ali če se izpodbija le odločitev o stroških postopka. Ustavno sodišče pa lahko v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča tudi o ustavnih pritožbah, ki praviloma niso dovoljene, če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve (tretji odstavek istega člena ZUstS).
Ustavna pritožba mora vsebovati navedbe in priloge, ki so določene v 53. členu ZUstS in na podlagi drugega odstavka 34. člena Poslovnika Ustavnega sodišča s III. točko Priloge Poslovnika (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11).
Ustavna pritožba se lahko vloži tudi na obrazcu za vložitev ustavne pritožbe, ki ga je določilo Ustavno sodišče. Obrazec je objavljen na naši spletni strani, v tiskani obliki pa je dostopen v času uradnih ur tudi v glavni pisarni Ustavnega sodišča.
Ustavna pritožba s prilogami se vloži v enem izvodu. Ker vračanje prilog pritožnikom ni predvideno, prilog ne vlagajte v izvirnikih.
Ustavno sodišče lahko po 34.a členu ZUstS kaznuje udeleženca v postopku ali njegovega pooblaščenca, za zlorabo pravice, ki jo ima po zakonu, pooblaščenca udeleženca v postopku, ki je odvetnik, pa lahko kaznuje z denarno kaznijo, če vloga ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so določene z zakonom.
Po 11. členu Ustave Republike Slovenije je v Sloveniji uradni jezik slovenščina, zato je treba tudi pri Ustavnemu sodišču vloge podajati v slovenskem jeziku. Vloga, ki ni vložena v slovenskem jeziku, je nerazumljiva (6. člen ZUstS v zvezi z drugim odstavkom 104. člena in 108. členom Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.). Tujec, ki mu je vzeta prostost, ima pravico podajati sodišču vloge tudi v svojem jeziku (6. člen ZUstS v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94 in nasl.).
Ustavna pritožba se lahko vloži osebno v glavni pisarni Ustavnega sodišča v času uradnih ur, pošlje po pošti ali z uporabo komunikacijske in druge tehnologije.
Posebej opozarjamo, da se v skladu z drugim odstavkom 35. člena Poslovnika Ustavnega sodišča, vloge, ki so vložene v elektronski obliki, pa niso opremljene z varnim elektronskim podpisom overjenim s kvalificiranim potrdilom, ne štejejo za vloge, ki jih Ustavno sodišče prejme v okviru uradnega poslovanja, in zato nanje ni dolžno odgovoriti.
Ali ne sme, Vinko Vasle?