Vedno me fascinira, kako ste nekateri ponosni na svoje jebivetrstvo. Nimate pojma ne kaj se dogaja doma, ne okoli doma, važno, da je mrzel pir in minimalc na računu. Polna usta so vas o vaših neverjetno sposobnih otrocih, hkrati pa niti ne veš kje je, kaj točno je naredil itd. Seveda je enak jebiveter kot starš in večen problem tako v šoli, kot bo kasneje v službah. Upam, da bo imel za mrzel pir in minimalca kot foter danes.
Pa ne mijavkaj preveč nazaj, ker je očitno, kako vas boli ko se vam stopi na rep, drugače ne bi pisali esejev in "dokazovali" superiornost svojega jebivetrstva.
Razlika je med staršem, ki hodi za frocom in skrbi, da je vse narejeno ali pa naredi sam, kar je čisto narobe.
In staršem, ki pusti, da je otrok samostojen, a hkrati ve, v kakšno smer gre, a zdeluje kot je treba, a so kakšni drugi problemi, itd.
In staršem, ki se mu jebe za vse, se bodo že znašli, oziroma v takih družinah je potem mama tista, ki v ozadju nekako fura, fotr pa bluzi naokoli in ima polna usta o svoji veličini.
. Zdaj uspešno živi in vzgaja otroke na popolnoma drug način, kot so to počel njeni tastari. Sva še v stiku, dala mi pa že dolgo ni, ker sva oba srečno poročena vsak na svojem koncu.
Kaj menite?
