Je res, ampak je pomen precenjen.
Tako kot je precenjen partizanski upor in prava stran zgodovine, zato nas nihče nikamor ne vabi.
Tako kot je precenjen partizanski upor in prava stran zgodovine, zato nas nihče nikamor ne vabi.
Je res, pika, kakorkoli obrneš, žal.
NOB kot tak se v osnovi pri navadnih ljudeh ni zgodil iz ideoloških vzgibov, ampak domoljubnih, na žalost je pa ideologija naredila svoje in se na to krepko posrala z vsemi zločini tako med kot po vojni. Kar pa nikakor ne spremeni žalostnega dejstva iz dne 20.4.1944, ki si mu ti dal tačko dol.
kaj pa je sedaj razlog za podporo rusiji ali izraelu?
kok gremo stavit, da podporniki rusije takoj podprejo ruse, ce pridejo sem?
Nisem vprasal nic o rusiji. Ce ne poznas odgovora, me ne citiraj. Toliko.
Mogoce zato ker jih je manj pobil kot "rdeci" partizani.
"Izdajalci naroda" so bili seznanjeni kaj počnejo "rdeci" partizani v rusiji. Pred vojno, ko se ni bilo izdajalcev naroda!
In niso se motili. Na.zalost.
Nobena vojna ni lepa, tudi tista ne kjer zmagas. In tudi 2.ni bila.
Zaradi enega norca je najebala "mrd" ljudi.
In zdaj zaradi enega norca jebe ukrajina in rusijja. Zaradi drugega (ki mu "cel" svet drzi stango) pa palestinci.
Od tebe bi rad slišal, da ne boš omenjal samo kolaboracije, ampak tudi vzroke za to. Sploh me je začudila več sto glava množica podpornikov v ljubljani.
Pa zdaj ne vem, če je bla takrat demokracija pri nas ali ne. Mogoče boš ti vedel.
no, sej mogoce pa res ne zmores premlet kaj sem hotel povedat.
Torej vprašam, kaj je bil razlog za kolaboracijo, kalbo odgovori, da več vzrokov, vsaj nekaj...ti pa začneš spraševat o razlogih za podporo rusiji...in se potem tu z nekim pokroviteljskim replyem tolčeš po prsih jao bože mili v kaki luknji mi živimo...
Bili so nedvomno seznanjeni, objektivno in iz 1. ali 2. roke, po kolaboracionističnem internetu. Prisegli so tistim, ki so imeli dober načrt, 1/3 pobiti, 1/3 izgnati in istanek zasušnjiti. Če so bili intimno sezanjeni z dogajanjem v SZ, so nedvomno poznali Hitlerjeve načrte, kako jih že izvaja, in ne navsezadnje tudi s taborišči smrti.
In so prisegli.
Bluziš. Še zaveznikom se ni sanjalo o razsežnostih taborišč, kaj šele navadnim neukim ljudem.
Enkrat sem že napisal.
Vse to se je zgodilo pred 27.4.1941.
12.4.1941 se člani narodnega sveta dr. Marko Natlačen, Ivan Pucelj in dr. Andrej Gosar razgovarjajo v Celju z nemškim generalom Lautzem »o usodi slovenske dežele«. Narodni svet izda odlok o oddaji orožja, ki ga je odmetavala razpadajoča jugoslovanska vojska.
Devetdesetletni Ivan Hribar se je 18.4.1941 vračal s sestanka z iGraziolijem, ki mu je ponudil županski položaj Ljubljane. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji, ter razočaran, saj so nekateri politiki predvojnih strank to izdajalsko storili, je raje izbral smrt. Storil je samomor, utopil se je v Ljubljanici oziroma Grubarjevem kanalu na Kodeljevem. Zapustil je poslovilno pismo ženi in hčeri z verzi iz Krsta pri Savici pesnika Franceta Prešerna:
"Manj strašna noč je v črne zemlje krili,
kot so pod svetlim soncem sužni dnovi."
Ivan Hribar je vedel kaj je kolaboracija in v tem ni želel sodelovati. Bil je župan Ljubljane, poslanec, veleposlanik, senator. On ni bil komunist, socialist ali levičar.
In ni bil kolaborant.
20.4.1941 Ljubljanski škof dr. Rozman obišče v spremstvu prelata Nadraha in stolnega dekana dr. Kimovca civilnega komisarja Graziolija in mu obljubi zvestobo slovenske cerkve, katere poglavar je bil.
dr. Natlačen in Rožman nista bila komunista, socialista ali levičaraja. Že pred začetkom vstaje v SLoveniji pa sta bila kolaboranta.
Vse to se je zgodilo pred 27.4.1941.
12.4.1941 se člani narodnega sveta dr. Marko Natlačen, Ivan Pucelj in dr. Andrej Gosar razgovarjajo v Celju z nemškim generalom Lautzem »o usodi slovenske dežele«. Narodni svet izda odlok o oddaji orožja, ki ga je odmetavala razpadajoča jugoslovanska vojska.
Devetdesetletni Ivan Hribar se je 18.4.1941 vračal s sestanka z iGraziolijem, ki mu je ponudil županski položaj Ljubljane. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji, ter razočaran, saj so nekateri politiki predvojnih strank to izdajalsko storili, je raje izbral smrt. Storil je samomor, utopil se je v Ljubljanici oziroma Grubarjevem kanalu na Kodeljevem. Zapustil je poslovilno pismo ženi in hčeri z verzi iz Krsta pri Savici pesnika Franceta Prešerna:
"Manj strašna noč je v črne zemlje krili,
kot so pod svetlim soncem sužni dnovi."
Ivan Hribar je vedel kaj je kolaboracija in v tem ni želel sodelovati. Bil je župan Ljubljane, poslanec, veleposlanik, senator. On ni bil komunist, socialist ali levičar.
In ni bil kolaborant.
20.4.1941 Ljubljanski škof dr. Rozman obišče v spremstvu prelata Nadraha in stolnega dekana dr. Kimovca civilnega komisarja Graziolija in mu obljubi zvestobo slovenske cerkve, katere poglavar je bil.
dr. Natlačen in Rožman nista bila komunista, socialista ali levičaraja. Že pred začetkom vstaje v SLoveniji pa sta bila kolaboranta.
Na žalost ja, tud za tiste ki niso kolaboriral, celo bili del NOB.