So v takem minusu, da na koncu kosila lahko učitelji in kuharce domov nosijo, kar je ostalo, pa še v smeti devajo. en otrok pa si ne more privoščit enega faking kosa kruha.
Če bi država imela interes, bi se lahko stroški znižali na minimum, najti dobavitelje, ki bi hrano prispevali po minimalnih maržah (lačnemu otroku je pač vseeno ali je nutello ali dobi nek hoferjev namaz), davka na tako zadevo ne bi bilo. Ponudili bi neke namaze, maslo, marmelado, kosmiče v skodelici da si otrok vzame, ne pa da se kupuje tiste zadeve v malih paketkih ki so 10x dražje. Glede kosila pa naj isto naredijo.
Vem kako je ko ti odklonijo malico v OŠ, ker se je tudi meni to zgodilo, ker je doma enostavno zmanjkalo, mi je kuharica rekla, da si ta mesec ne smem vzeti malice in sadja, in da naj starše opozorim da naj plačajo. Kolikor vem nekih obvestil niso pošiljali, klicali pa tudi ne, preprosto so rekli meni.
Leto nazaj sem na gimnaziji tudi sam vido koliko manj dijakov si je lahko privoščilo toplo malico v šoli v samo 4ih letih. Ko sem prišo nas je imelo malico 95%, lani so malico imeli 3 od 30 v razredu, ostali smo si za tiste dni k osmo bili v šoli do 4 popoldne prinesli kak sendvič ali celo nekaj od kosila od prejšnjega dne. Nekateri še to ne, ker enostavno doma niso imeli kosila, naredili so si sendvič ko so šrišli domov. In to samo od teh kaj smo si med sabo kaj takega povedali, koliko je še ostalih.
Ja prišli smo sem, to smo naredili z našo državo, in mi si pravimo razvita država. Samo skrbi me kaj še bo.
