mah, dejmo mal pofilozofirat, bluzit, whateva...
stvar je taka, da sem se končno sprostil in nehal komplicirat.
pač, zarad težav v preteklosti sem se... žensk malo bal in potem sem pri njih iskal vse mogoče napake in pri tem seveda kratkomalo velikokrat pretiraval... ampak, zdaj je kar je, veliko smo se naučili, bogatejši sem vsaj za eno življenjsko izkušnjo...
drugače pa o tem happy endu... mislim, da v ljubezni happy end določiš šele na koncu življenja, oz. bolje rečeno, v jeseni življenja, ko si z nekom zgolj zato, ker ga imaš preprosto rad. ko ni nič drugega, ko ti preostane le še čista ljubezen in medsebojno razumevanje in spoštovanje. prej tega ne moreš določiti. ne vem - happy end zame ni, da si z nekom 2 leti, potem se pa vprašaš
je pa blo to zdaj? ne, to je samo happy intermezzo. teh je bilo kar nekaj. ampak, zdaj upam, da sem končno prerasel te intermezze...
po eni strani sem vesel, da sem dal skozi vse te ljubezenske tegobe, ker se bom mogoče v zvezi zdaj prav tem tegobam znal na široko izogniti. čeprav, vsaka zdrava zveza vsebuje vzpone in padce. če jih ne, pomeni da ni prava zveza, ker jo lahko že prvi padec podre.
drugače pa veliko stvari o ženskah še vedno ne razumem, pa če se še tako trudim. in si pri tem seveda mislim... Ah, te ženske... s to razliko, da zdaj to rečem z nasmehom...