2 leti po smrti matere prejel rubež ne njen dolg

Citat:

24. člen
(Prehod terjatve ali obveznosti)
Izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi glede izvršbe proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik.
Če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, lahko nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Nov upnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.
Če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, se pod pogoji iz prejšnjega odstavka izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.
Sodišče dolžniku iz prejšnjega odstavka vroči sklep o izvršbi.

Klikni za razširitev

Citat:

55. člen
(Razlogi za ugovor)
Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa:
1. če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni bilo pristojno;
2. če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina;
3. če odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva;
4. če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena;
5. če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično;
6. če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali če še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi;
7. če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena;
8. če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave;
9. če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel;
10. če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo;
11. če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu;
12. če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika.

Klikni za razširitev

Citat:

56. člen
(Ugovor po izteku roka)
Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Dolžnik je dolžan v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve. Sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.

56.a člen
(Ugovor novega dolžnika)
Dolžnik iz četrtega odstavka 24. člena tega zakona lahko izpodbija sklep o izvršbi z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena tega zakona.

Klikni za razširitev

Citat:

24. Novi dolžnik lahko izpodbija sklep o izvršbi z ugovorom po 56.a členu ZIZ, torej iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ (to je, da obveznost ni prešla nanj). Kadar je novi dolžnik dedič prvotnega dolžnika, je treba upoštevati pravilo, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena ZD). Gre za osebno odgovornost dediča, pri čemer odgovarja za zapustnikov dolg z vsem svojim premoženjem, torej s podedovanim in s svojim siceršnjim premoženjem (odgovornost pro viribus hereditatis).

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Mont pravi:
Si siguren?
V katerem primeru pa je 10 letni zastaralni rok in od kdaj se šteje? Ga katera dejanja prekinejo?

Klikni za razširitev

Citat:

Vložitev tožbe
365. člen
Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.

Klikni za razširitev

Citat:

Umaknjena, zavržena ali zavrnjena tožba
366. člen
(1) Šteje se, da zastaranje ni bilo pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom, storjenim z namenom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, če upnik umakne tožbo ali odstopi od takega dejanja.
(2) Prav tako se šteje, da zastaranje ni bilo pretrgano, če je upnikova tožba ali zahteva zavržena ali zavrnjena ali če je izposlovani ali opravljeni ukrep za izvršbo ali zavarovanje razveljavljen.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik fritzz pravi:
...Najprej vpraša če bom podpisal

...ga debelo pogledam in rečem "zakaj te ne ?" Pravi, da večkrat odnese nesprejete nazaj.
...

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Gonzo pravi:
Dobro, zakaj JJ ne pustijo v predalčku in bi bilo vročeno

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Floki pravi:

Citat:
Uporabnik Gonzo pravi:
Dobro, zakaj JJ ne pustijo v predalčku in bi bilo vročeno

Klikni za razširitev

Zato ker za JJ -ja veljajo drugačna pravila.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik telex pravi:

Citat:
Uporabnik Floki pravi:

Citat:
Uporabnik Gonzo pravi:
Dobro, zakaj JJ ne pustijo v predalčku in bi bilo vročeno

Klikni za razširitev

Zato ker za JJ -ja veljajo drugačna pravila.

Klikni za razširitev

Kot kaže enaka kot za Bratuškovo

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Roberto pravi:
Ja, res je. JJ je postavil precedenčni primer kako se tem rečem streže.

Klikni za razširitev