Bedarija. Ta razmerja naj obvladuje trg in ne zakonodaja EU. Ko se splača energija, prideluješ pač energijo, ko pa hrana, pa hrano. Če bi malo poznal kmetijstvo, bi vedel, da se nobena vlada ne sekira, ko pade cena tone pšenice na 90€ in se mlinarjem sploh ne ljubi ukvarjati z odkupom domače pšenice. Floskule o samooskrbi, prevelikim površinam za energetske rastline in vladno vtikanje se pojavijo, ko so borzne cene po svetu visoke.
Zelena energija in naš kretenizem
- Ustvarjalec teme zakon
- Začetni datum
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Bom poiskal, ne skrbi.
Direkt ven iz glave pa kakor se spomnem imajo konico porabe okoli 90GW. Okoli 65-70GW tega pridobijo iz TE
Res da je slikica stara malo čez 3 leta... Samo za občutek bo ane?
Lepa potička, ki pa pove samo deleže posameznih načinov pridobivanja elektrike.
Nemčija je v prvem polletju 2011 pridobila 283 TWh
Hkrati je Nemčija v istem obdobju porabila 279 TWh
Malo si oglej številke in prepračunaj odstotke in ugotovil boš, da tvoja trditev "Nemčija vse svoje energijske potrebe pokrije s termo in hidro viri. Nuklearke ter veternice ima praktično le za prodajo energije", niti slučajno ne drži.
Obširnejše branje imaš pa tu: tu
Nazadnje urejeno:
Sončne elekrarne imaš lahko. Je pa vprašanje odkupne cene. Letošnja cena (šteje se, da je prilop narejen do konca tega leta), ki jo zagotavlja Borzen je dobra in ekonomsko donosna. Najbolj dobičkonosne so statične elektratne, velikosti cca. 500 kW.
Mislim pa, da se bo v Sloveniji gradil drugi blok nuklearke. Moramo vedeti, da iz obnovljivih virov ne bi dolgoročno dobili dovolj energije, čeprav je to po mojem mnenju najboljša rešitev. Predvidevam pa, da se bo nuklearka gradila z francosko opremo (manj verjetno z ameriško, katera je v obstoječi) predvsem zaradi povezave Renault - Revoz. Pa še nekaj je, pri gradnji nuklearke bo dovolj, da bo ostal še kej za lastne žepe, kot je to že v praski v Sloveniji zato sem mnenja, da bo tukaj velik interes, da se to naredi...
Mislim pa, da se bo v Sloveniji gradil drugi blok nuklearke. Moramo vedeti, da iz obnovljivih virov ne bi dolgoročno dobili dovolj energije, čeprav je to po mojem mnenju najboljša rešitev. Predvidevam pa, da se bo nuklearka gradila z francosko opremo (manj verjetno z ameriško, katera je v obstoječi) predvsem zaradi povezave Renault - Revoz. Pa še nekaj je, pri gradnji nuklearke bo dovolj, da bo ostal še kej za lastne žepe, kot je to že v praski v Sloveniji zato sem mnenja, da bo tukaj velik interes, da se to naredi...
Cena elektrike iz sončneh elektrarn je dobra in ekonomsko donosna za lastnike takih elektrarn - odkupna cena pa je višja, kot za elektriko plačajo porabniki - torej je odkupna cena subvencionirana, tukaj se pa ekonomija neha in začne politika
Glede na to, da je Alstom dobil TEŠ6, bo NEK2 verjetno dobil Westinghouse
Pa veš zakajCitat:
Uporabnik NigelM pravi:
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Bom poiskal, ne skrbi.
Direkt ven iz glave pa kakor se spomnem imajo konico porabe okoli 90GW. Okoli 65-70GW tega pridobijo iz TE
Res da je slikica stara malo čez 3 leta... Samo za občutek bo ane?
Lepa potička, ki pa pove samo deleže posameznih načinov pridobivanja elektrike.
Nemčija je v prvem polletju 2011 pridobila 283 TWh
Hkrati je Nemčija v istem obdobju porabila 279 TWh
Malo si oglej številke in prepračunaj odstotke in ugotovil boš, da tvoja trditev "Nemčija vse svoje energijske potrebe pokrije s termo in hidro viri. Nuklearke ter veternice ima praktično le za prodajo energije", niti slučajno ne drži.
Skupno imajo švabi okoli 140 GW vseh proizvodnih kapacitet. Okoli 27GW(konec leta 2010) od tega je ventilatorjev. Inštalirano moč TE pa skrivajo kot kača noge
Vem pa, da želijo dodati 16 GW novih TE.
Aha, prej sem malo precenil njihovo max porabo. Max konica porabe je okoli 80GW, minimalna poraba 35GW
Aha, prej sem malo precenil njihovo max porabo. Max konica porabe je okoli 80GW, minimalna poraba 35GW
druga stvar je pa, kdaj bi bil najboljši izkoristek. lani je bil v ŽIT članek o prednostih in slabostih vetrnih elektrarn. predstavili so tudi primer nekega mesta v kanadi, kjer so zgradili vetrno elektrarno s sloganom "ena vetrnica zadostuje za celo mesto". nerodno je bilo le, da so čez čas ugotovili, da se je vetrnica najbolj vrtela ponoči, ko je bila najnižja potreba po energiji.Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Ksz.
Malo nazaj sem zasledil, da imajo Danci, ki imajo zelo, zelo ugodne razmere izkoriščenost svojih veternic le okoli 22,2%. Nemci le 16,8%. Pa imajo oboji dobre vetrovne razmere.(se pravi dobijo švabi iz 1000MW veternic povprečno le 168MW moči)
Le kakšna bi bila izkoriščenost pri nasko imamo res super veterček
tudi ko je prvi avtomobil zapeljal na cesto, je vsak menil, da ne more zamenjati konjske vprege.
Mislim, da je to huda bedarija, ker termoelektrarne trošijo surovine, vetrnice pa izkoriščajo obnovljiv vir energije. To je poanta, zakaj se drugje nastavljajo. Konec koncev premoga ni neomejenih količin. Napredek pa je vedno drag, kar poglej račun za mobilni telefon.
Čisto po kmečko. Sem se vozil po švabiji in jih imajo.
Mislim, da je to huda bedarija, ker termoelektrarne trošijo surovine, vetrnice pa izkoriščajo obnovljiv vir energije. To je poanta, zakaj se drugje nastavljajo. Konec koncev premoga ni neomejenih količin. Napredek pa je vedno drag, kar poglej račun za mobilni telefon.
Čisto po kmečko. Sem se vozil po švabiji in jih imajo.
Seveda jih imajo in kje drugje tudi - ampak imajo tudi stalen vir vetra, precej bolj stanoviten, kot je v Sloveniji. Pa cena elektrike še ne odstopa toliko kot pri fotovoltaiki. Težava je pa v tem, da vetrnica daje elektriko, ko je veter in da je ne moreš krmiliti. TE (na premog ali plin) je v vsakem energetrskem sistemu, vsaj zaenkrat, še nenadomestljiva, saj druge vrste elektrarn niso tako prilagodljive, kot so TE. Težave deloma rešujejo vršne (črpalne) HE. NE je najcenejši vir elektrike, ampak na spremenljive potrebe ne more reagirati tako hitro kot TE.
ravno v tem je problem, ko človek vidi vetrnico, kako se vrti, in si misili "super, zastonj, čista elektrika" ter si sploh ne predstavlja vseh težav, povezanih z vetrno energijo.
prvi problem je nepredvidljivost vetra: če veter piha, se vetrnice vrtijo, če vetra ni, boš še vedno potreboval "klasične" elektrarne. torej boš moral imeti podvojeno infrastrukturo, privarčeval boš edino na surovinah.
še večji problem pa je dinamika izpada elektrike. v splošnem vetrnice optimalno delujejo pri hitrostih vetra nekje med 10 in 20m/s. zgornja meja je 25m/s, nad to hitrostjo bi vibracije in hitrosti vetra lahko podškodovale mehanizme, zato se vetrnice hitro ustavijo - rotorji se nehajo vrteti. torej v roku minute pride do izpada celotnega polja vetrnic: najprej vetrnice delujejo z maksimalno močjo pri 24m/s, trenutek kasneje se veter dvigne na 26m/s in proizvodnja elektrike iz maksimalne pade na 0. pri nas imamo v Brestanici plinsko elektrarno ravno za pokrivanje konic in izpadov, ampak ker je njena elektrika nekajkrat dražja od ostalih tipov elektrarn, deluje res v najnujnejših primerih, to je nekajkrat na leto. izpadi se tako običajno pokrivajo s hidroelektrarnami: odpreš zapornico, spustiš več vode skozi turbino, dobiš več elektrike. problem je le, ker vode v akumulaciji ni neomejeno, operaterji HE pa imajo predpisano maksimalno hitrost in višino nihanja gladine v akumulaciji. za HE na spodnji Savi je recimo pogoj, da se gladina vode v 1 uri ne sme znižati za več kot 1,5m. na koncu ti ostanejo še termoelektrarne. ampak ker imajo le-te nek odzivni čas, morajo biti ves čas v pripravljenosti. to pomeni, da delujejo na nižji moči in ne na optimalnem območju glede izkoristka. poleg tega večino energije porabijo za delovanje lastnega sistema (pogonski, hladilni sistemi, ...). nemci ocenjujejo, da za vsak MW, ki ga proizvedejo vetrne elektrarne, morajo TE prozvesti 0,1MW za lastno potrebe, torej gre 10% energije v nič.
skratka ko pogledaš zadevo kot del celotnega sistema, vidiš da zadeva ni več tako poceni in enostavna, saj za sabo potegne cel kup novih problemov, ki seveda nosijo precejsšnje stroške.
prvi problem je nepredvidljivost vetra: če veter piha, se vetrnice vrtijo, če vetra ni, boš še vedno potreboval "klasične" elektrarne. torej boš moral imeti podvojeno infrastrukturo, privarčeval boš edino na surovinah.
še večji problem pa je dinamika izpada elektrike. v splošnem vetrnice optimalno delujejo pri hitrostih vetra nekje med 10 in 20m/s. zgornja meja je 25m/s, nad to hitrostjo bi vibracije in hitrosti vetra lahko podškodovale mehanizme, zato se vetrnice hitro ustavijo - rotorji se nehajo vrteti. torej v roku minute pride do izpada celotnega polja vetrnic: najprej vetrnice delujejo z maksimalno močjo pri 24m/s, trenutek kasneje se veter dvigne na 26m/s in proizvodnja elektrike iz maksimalne pade na 0. pri nas imamo v Brestanici plinsko elektrarno ravno za pokrivanje konic in izpadov, ampak ker je njena elektrika nekajkrat dražja od ostalih tipov elektrarn, deluje res v najnujnejših primerih, to je nekajkrat na leto. izpadi se tako običajno pokrivajo s hidroelektrarnami: odpreš zapornico, spustiš več vode skozi turbino, dobiš več elektrike. problem je le, ker vode v akumulaciji ni neomejeno, operaterji HE pa imajo predpisano maksimalno hitrost in višino nihanja gladine v akumulaciji. za HE na spodnji Savi je recimo pogoj, da se gladina vode v 1 uri ne sme znižati za več kot 1,5m. na koncu ti ostanejo še termoelektrarne. ampak ker imajo le-te nek odzivni čas, morajo biti ves čas v pripravljenosti. to pomeni, da delujejo na nižji moči in ne na optimalnem območju glede izkoristka. poleg tega večino energije porabijo za delovanje lastnega sistema (pogonski, hladilni sistemi, ...). nemci ocenjujejo, da za vsak MW, ki ga proizvedejo vetrne elektrarne, morajo TE prozvesti 0,1MW za lastno potrebe, torej gre 10% energije v nič.
skratka ko pogledaš zadevo kot del celotnega sistema, vidiš da zadeva ni več tako poceni in enostavna, saj za sabo potegne cel kup novih problemov, ki seveda nosijo precejsšnje stroške.
