Kolikor se spomnim je bil le en servis, potem je bil na vsake 10000km. Verjetno so isti listek dajali v več verzij (45, 55, 65 ) in je v navodilih vsak imel drugače napisano za prvi servis.
Zastava proizvodi; zgodbe in prigode, modificiranja ...
- Ustvarjalec teme elth
- Začetni datum
Tale na slikah je moder metalic.
Slikano par dni nazaj.
prevoženih 66200 km, tu se je še dedek precej vozil
rezervno kolo pa akumulator je ven vzet.
Mogoče še bo kdaj čas da se ga popravi in gremo gasa.
Slikano par dni nazaj.
prevoženih 66200 km, tu se je še dedek precej vozil
rezervno kolo pa akumulator je ven vzet.
Mogoče še bo kdaj čas da se ga popravi in gremo gasa.
Hvala. Moj 55 GVL za Ameriko letnika 90 je bil bordo rdeč. Kupil sem ga pa nekje sredi leta 99. Z mano je bil ene tri leta. Kmal po nakupu mi je odnesl sklopko, pa smo na hitr v Oglasniku najdl menjalnik s petimi prestavami, pa še to zamenal.
Pri jugotih je bila "zajla" za kuplungo proti nožni pedali napeljana skozi požarno steno. Pritrditev je bila tako, da si PVC prirobnico vstavil v luknjo na plehu požarne stene in zasukal v desno , da se zaskočila.
Plastika prirobnice je bila pretenka in preslaba. Čez šas je prirobnica popustila in jo je skozi luknjo potegnilo v kabino. Seveda, kuplunga ni več delala.
Zamenjal z novo, katera tudi ni dolgo zdržala. Vzel sem stari zamešek (kot pokrov za mleko v tetrapaku), z nožem prilagodil okrog prirobnice in zalil z dvokomponentnim lepilom.
Obnovljena nikoli več ni odpovedala.
Še ena izboljšavo sem naredil. katero ni imel nobeden Jugo.
Ohišje filtra za zrak je potrebno pred zimo obrniti proti izpušnim cevem, da je zajemal topel zrak. Po leti, pa obraten postopek.
Dobil sem sesalno cev za zrak z vakumsko membrano in vakumskim termostatom, ki je imel priklop za dve vakumski božirki. To je bilo sa filtra neke Mazde na odpadu.
Premer ohišja filtra je približno ustrezal, tako sem staro sesalno cev na Jugotu ostranil od ohišje in privil novo. V sredino na dnu ohišja, malo stran od odprtine uplinjača, sem izvrtal luknjo in vstavil termostatski ventil (bil je znotraj filtra), ki je tipal temperaturo vstopnega zraka skozi filter.
Vakumskegi termostat sem vezal s cevko na vakumsko membrano. Drugo cevko s termostata pa na podnožje vplinjača, da membrana dobi potreben podtlak kako določa termostat..
Vakumska membrana je v izklopljenem položaju zapirala dotok toplega zraka od spodaj in dovolila mrzlem da pride skozi filter v motor.
Pri zagonu motorja je (bimetalni) termostat izmeril temperaturo in prek vakumske membrane odpr loputo za dotok toplega zraka od izpušnega kolektorja, če je temperatur bila zimska.
Temperaturo vstopnega zraka se je stalno zvezno nastavljala, tako da nisem moral nič več obračati ohišje filtra za zimsko in poletno obratovanje..
Edino še nisem našel rešitve za zimski in poletni Vitreks
Plastika prirobnice je bila pretenka in preslaba. Čez šas je prirobnica popustila in jo je skozi luknjo potegnilo v kabino. Seveda, kuplunga ni več delala.
Zamenjal z novo, katera tudi ni dolgo zdržala. Vzel sem stari zamešek (kot pokrov za mleko v tetrapaku), z nožem prilagodil okrog prirobnice in zalil z dvokomponentnim lepilom.
Obnovljena nikoli več ni odpovedala.
Še ena izboljšavo sem naredil. katero ni imel nobeden Jugo.
Ohišje filtra za zrak je potrebno pred zimo obrniti proti izpušnim cevem, da je zajemal topel zrak. Po leti, pa obraten postopek.
Dobil sem sesalno cev za zrak z vakumsko membrano in vakumskim termostatom, ki je imel priklop za dve vakumski božirki. To je bilo sa filtra neke Mazde na odpadu.
Premer ohišja filtra je približno ustrezal, tako sem staro sesalno cev na Jugotu ostranil od ohišje in privil novo. V sredino na dnu ohišja, malo stran od odprtine uplinjača, sem izvrtal luknjo in vstavil termostatski ventil (bil je znotraj filtra), ki je tipal temperaturo vstopnega zraka skozi filter.
Vakumskegi termostat sem vezal s cevko na vakumsko membrano. Drugo cevko s termostata pa na podnožje vplinjača, da membrana dobi potreben podtlak kako določa termostat..
Vakumska membrana je v izklopljenem položaju zapirala dotok toplega zraka od spodaj in dovolila mrzlem da pride skozi filter v motor.
Pri zagonu motorja je (bimetalni) termostat izmeril temperaturo in prek vakumske membrane odpr loputo za dotok toplega zraka od izpušnega kolektorja, če je temperatur bila zimska.
Temperaturo vstopnega zraka se je stalno zvezno nastavljala, tako da nisem moral nič več obračati ohišje filtra za zimsko in poletno obratovanje..
Edino še nisem našel rešitve za zimski in poletni Vitreks
Jaz si nisem lastil Zastave, sem pa v avtošoli vozil Z-128. Najbolj mi je v spominu ostal šalthebl. Tisti ta dolgi, plastičen, ki se je zvijal kot kak dildo. Še posebej ko ni in ni hotelo skočiti v rikverc.
Pri jugecih iz druge polovice osemdesetih je bilo pa zanimivo, da si prtljažnik lahko odklenil s kovancem.
Pri jugecih iz druge polovice osemdesetih je bilo pa zanimivo, da si prtljažnik lahko odklenil s kovancem.
Vidim, da nisem edini, ki se je vozil na havbi od stoenke kot mulc.Voziti 6 mulčkov npr. v katri je še šlo, v jugotu je bilo pa res malo prostora in nekajkrat je soseda kak kilometer pred domom rekla, da se bomo nehali gužvati in naredila totalen žur: dva, tri mulce je posadila na sprednjo havbo in nas tako zapeljala po ravnem delu ceste.
To so bili časi, danes bi jo dali še v zapor (in nato v vse medije)...
To so bili časi, danes bi fotra dali še v zapor (in nato v vse medije)...
Mi smo imeli "fičota", Zastava 850. Avto je bil naročen nov in potem se je čakal. Ko je le prišel, je prišlo obvestilo, da se ga lahko gre iskat v Zastavino halo na Viču. Avte so že precej pobrali, tako da so bili samo še beli in rjavi, vsakih par. Šli smo jasno k belim, a je vsakemu kaj manjkalo, ali se niso zapirala vrata, ni bilo ogledala, avto je bil udarjen itd...
Vzeli smo torej rjavega, ker je bil še najbolj kompleten. V tem avtu je bilo potem tako vroče, da smo se veliko vozili z odprtimi okni. Dokler ni enkrat steklo padlo dol in to ravno na morju, zvečer. Mama in midva z bratom (takrat majhna otroka) iskali smo nekoga, da bi to popravil, a v nedeljo zvečer seveda ni bilo niokgar (mobitelov jasno ni bilo). In smo se peljali domov, vsi prepihani. Mama se je potem bala spuščati steklo (da ne bi padlo dol) in smo se vozili vsi prekuhani. Še huje je bilo, ko se je zataknila ročka za greje. Fičko je namreč za gretje samo eno loputo pod zadnjim sedežem, ki si jo jeseni odprl in spomladi zaprl. In se je zataknilo in smo se kuhali.
Dedek (ki je bil uradno lastnik avtomobila) je gledal olje vsak dan (tudi ko se ni vozilo). In je enkrat pozabil vrniti "štangico". Mama se je odpeljala in je bila že veselica - dimna zavesa. Ker se je kar peljala (ženske...) je avto zaribal. Stric, bivši dirkač (z gokartom) je dal avto nekomu "zrihtat" in to je zgledalo tako, da so dali noter neke italijanske bate, blok se ne pobrusil na skoraj 900ccm, glava pa znižala. Avto je potem šel "kot raketa", mislim da v tretji preko 100 (če ne celo preko 120, se ne spomnim). Jaz sem potem kot 12 let star mulec to vozil in se tudi pričel učiti vožnje "počez", kar se je glede na višjo moč dalo z lahkoto (na makadamu seveda). Dokler ni šlo jasno "v robide", in to orenk, avto je naredil salto in končal v (na) enih skalah. Ker bilo poleg kleparije (takrat te zadeve niso bile drage, sploh ne "pod kozolcem") treba jasno avto še pobarvati, smo se končno lahko rešili rjave barve in je bil avto po novem rumen. Meni je bil prav lep. S tistim avtom se še kot mladoleten mulc še ogromno prevozil in moram reči, da mi je prav prirastel k srcu. Avto je dobro šel, tudi menjalnik je bil veliko boljši od recimo stoenke, ki je potem prišla k nam ali od stricovega jugota, edini gumice (prirobnice) na zadnji osi so zaradi močnejšega motorja velikokrat šle.
Avto je bil vmes še parkrat zaleten, nič hujšega a pleh je bil res že slab, ker je bil že kit na kit, in bi moral menjati prav cele dele karoserije, v kar pa žal nismo šli, tako da je (žal) končal na odpadu. Še danes mi ga je žal.
Vzeli smo torej rjavega, ker je bil še najbolj kompleten. V tem avtu je bilo potem tako vroče, da smo se veliko vozili z odprtimi okni. Dokler ni enkrat steklo padlo dol in to ravno na morju, zvečer. Mama in midva z bratom (takrat majhna otroka) iskali smo nekoga, da bi to popravil, a v nedeljo zvečer seveda ni bilo niokgar (mobitelov jasno ni bilo). In smo se peljali domov, vsi prepihani. Mama se je potem bala spuščati steklo (da ne bi padlo dol) in smo se vozili vsi prekuhani. Še huje je bilo, ko se je zataknila ročka za greje. Fičko je namreč za gretje samo eno loputo pod zadnjim sedežem, ki si jo jeseni odprl in spomladi zaprl. In se je zataknilo in smo se kuhali.
Dedek (ki je bil uradno lastnik avtomobila) je gledal olje vsak dan (tudi ko se ni vozilo). In je enkrat pozabil vrniti "štangico". Mama se je odpeljala in je bila že veselica - dimna zavesa. Ker se je kar peljala (ženske...) je avto zaribal. Stric, bivši dirkač (z gokartom) je dal avto nekomu "zrihtat" in to je zgledalo tako, da so dali noter neke italijanske bate, blok se ne pobrusil na skoraj 900ccm, glava pa znižala. Avto je potem šel "kot raketa", mislim da v tretji preko 100 (če ne celo preko 120, se ne spomnim). Jaz sem potem kot 12 let star mulec to vozil in se tudi pričel učiti vožnje "počez", kar se je glede na višjo moč dalo z lahkoto (na makadamu seveda). Dokler ni šlo jasno "v robide", in to orenk, avto je naredil salto in končal v (na) enih skalah. Ker bilo poleg kleparije (takrat te zadeve niso bile drage, sploh ne "pod kozolcem") treba jasno avto še pobarvati, smo se končno lahko rešili rjave barve in je bil avto po novem rumen. Meni je bil prav lep. S tistim avtom se še kot mladoleten mulc še ogromno prevozil in moram reči, da mi je prav prirastel k srcu. Avto je dobro šel, tudi menjalnik je bil veliko boljši od recimo stoenke, ki je potem prišla k nam ali od stricovega jugota, edini gumice (prirobnice) na zadnji osi so zaradi močnejšega motorja velikokrat šle.
Avto je bil vmes še parkrat zaleten, nič hujšega a pleh je bil res že slab, ker je bil že kit na kit, in bi moral menjati prav cele dele karoserije, v kar pa žal nismo šli, tako da je (žal) končal na odpadu. Še danes mi ga je žal.
Življenjska doba ficka je bila desetletje. Kar je bilo več, je bilo konkretno podarjeno, ali pa konkretno zaščiteno.
Zna biti da so pri starših se njegova platišča s prvogradnjimi gumami. Gume so bile bolj ali.manj samo za poletje, ki je imel tudi tehnicnega. Sicer je skrajšal neke naloge/narezane? Zimske gume, ki je v snegu prijela.priblizno toliko kot zlizana letna danes..
Po desetih letih smo ga mulci demontirali, imel je nekih 42kkm .
Se prej pa smo precej gozdnih in poljskih poti obral.
Zna biti da so pri starših se njegova platišča s prvogradnjimi gumami. Gume so bile bolj ali.manj samo za poletje, ki je imel tudi tehnicnega. Sicer je skrajšal neke naloge/narezane? Zimske gume, ki je v snegu prijela.priblizno toliko kot zlizana letna danes..
Po desetih letih smo ga mulci demontirali, imel je nekih 42kkm .
Se prej pa smo precej gozdnih in poljskih poti obral.
Mah nas Ficko ni šel "nikamor "v snegu.
Se spomnim kako sva obstala na "začetku" klanca, medtem ko je bratranec z Lado Samaro mimo naju vžgal kot po suhem..
Najbrž pa si imele že kakšno desetletje zim za seboj
Se spomnim kako sva obstala na "začetku" klanca, medtem ko je bratranec z Lado Samaro mimo naju vžgal kot po suhem..
Najbrž pa si imele že kakšno desetletje zim za seboj
... za hude nostalgike CZ ... evo nekaj za vas 
... mimogrede, bile so tudi predelave za avtošole - dodatni pedali na desni za inštruktorje - "emergency stuff"
Prvi del (kasneje vmes link na drugi) ... http://www.avtomanija.com/default.asp?rb=6&id=385
... mimogrede, bile so tudi predelave za avtošole - dodatni pedali na desni za inštruktorje - "emergency stuff" Prvi del (kasneje vmes link na drugi) ... http://www.avtomanija.com/default.asp?rb=6&id=385