"Po podatkih ZZZS se v zadnjem dobrem desetletju delež zavarovanih oseb, ki nimajo izbranega osebnega splošnega (družinskega) ali otroškega zdravnika, stalno giblje od pet do sedem odstotkov. Po zadnjih podatkih delež znaša 6,3 odstotka oziroma okoli 132 tisoč zavarovanih oseb, med njimi je okoli 33 tisoč tujcev."
"Če bi normativ ostal tak kot pred letom 2019, bi bil primanjkljaj zdravnikov precej manjši ali pa ga niti ne bi bilo! Zdravniki so s stavko leta 2016 zahtevali tudi manjše obremenitve in zniževanje praga za odklanjanje pacientov v družinski medicini in pediatriji. Takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc v vladi Mira Cerarja jim je popustila in sklenila sporazum s Fidesom."
"Računsko sodišče je predlanskim opravilo obsežno revizijo o dolgoletni neučinkovitosti ministrstva za zdravje in zdravniške zbornice pri skrbi za vstop zdravnikov na trg dela. Pri tem ni našlo ustreznih dokumentov in pojasnil, zakaj naj bi bil ciljni normativ 1.500 glavarinskih količnikov na zdravnika pravi in utemeljen. Nasprotno: »Ocenjujemo, da je MZ kot nosilec zdravstvene dejavnosti opustilo obveznost natančne proučitve učinkov uveljavitve standardov in normativov še pred podpisom aneksa KP 2017, hkrati pa s podpisom sporazuma 2016 zgolj sprejelo ponujeno rešitev FIDES kot edino možnost za prekinitev zdravniške stavke. Po naši oceni bi moralo MZ kot odgovorni nosilec področja zdravstva aktivno sodelovati pri določitvi standardov in normativov dela zdravnikov, in sicer bi moralo še pred podpisom sporazuma 2016 izvesti vsaj analizo obremenitev zdravnikov, ali pa tako analizo oziroma utemeljitev stanja zdravnikov, zaradi katerega so bile napovedane stavke, zahtevati od sindikatov ali pa od zdravniške zbornice (ZZ). Namesto tega je svojo vlogo prepustilo FIDES in ZZ, ki sta pretežno stanovski organizaciji in ki v skladu svojim poslanstvom ščitita in zastopata interese svojih članov.«
»ministrstvo za zdravje v 12 letih ni načrtovalo in posledično izvedlo nobene prepotrebne aktivnosti v zvezi z ugotovitvijo dejanskega stanja glede obremenitev zdravnikov in ukrepanja za odpravo takega stanja (kot na primer zagotovitev pogojev za povečanje vpisnih mest na medicinskih fakultetah, olajšanje postopkov za zaposlovanje tujih zdravnikov, spodbude zdravnikom za delo na ruralnih območjih, določanje ustreznega števila specializacij glede na potrebe prebivalcev po zdravnikih določene specialistične stroke in podobno)«.