VARJENJE LAGER PIVA
- Ustvarjalec teme stricek18
- Začetni datum
Zd
Razneslo ti ne bo nic ker ko se fermentacija konca se co2 ne proizvaja vec in pritisk ne more narasti.
Problem rata pri tem da ko bos pivo ohlajal na doloceno temperaturo, se pravi npr. Iz d-resta na 0 stopinj, se zrak krci in v tem primeru ti skozi veho vedno potegne nekaj “novega” zraka. Zato se v veho vedno pred lageringom nalije vodko ker naj bi vsaj deloma razkuzila ta “zrak” ki gre dodatno v fermentor.
V kolikor bos zatesnil neprodusno in dobro bo fermentor v vsakem primeru potegnilo nekoliko “skupaj” ker se zrak in tekocina krcita pri nizanju temperature.
V kolikor ne obstaja druge moznosti kot ta da imas fermentor na fermentorju, bi jaz “zadihtal” tako da je nemogoce da pride karkoli v fermentor in posledica bi bila rahlo “deformiran” oz stisnjen fermentor zaradi zmanjsanja prostornine zraka in tekocine.
Mogoce ti lahko kdo drug pove kaj vec ;-)
Zdravo,
Razneslo ti ne bo nic ker ko se fermentacija konca se co2 ne proizvaja vec in pritisk ne more narasti.
Problem rata pri tem da ko bos pivo ohlajal na doloceno temperaturo, se pravi npr. Iz d-resta na 0 stopinj, se zrak krci in v tem primeru ti skozi veho vedno potegne nekaj “novega” zraka. Zato se v veho vedno pred lageringom nalije vodko ker naj bi vsaj deloma razkuzila ta “zrak” ki gre dodatno v fermentor.
V kolikor bos zatesnil neprodusno in dobro bo fermentor v vsakem primeru potegnilo nekoliko “skupaj” ker se zrak in tekocina krcita pri nizanju temperature.
V kolikor ne obstaja druge moznosti kot ta da imas fermentor na fermentorju, bi jaz “zadihtal” tako da je nemogoce da pride karkoli v fermentor in posledica bi bila rahlo “deformiran” oz stisnjen fermentor zaradi zmanjsanja prostornine zraka in tekocine.
Mogoce ti lahko kdo drug pove kaj vec ;-)
Zdravo,
Je kdo kdaj delal poizkus kakšna je razlika med "decoction mash" in uporabo melanoidin slada? Ali pa če kdo iz kakšnih virov ve ali je razlika očitna ali je malenkostna.
Zanima me predvsem zaradi tega ker v primeru da so razlike res minimalne oz skoraj neopazne potem ne vidim potrebe po "decoction mashu" v kolikor pa so razlike opazne na okusu pa se splača poizkusiti.
Je kdo kdaj delal poizkus kakšna je razlika med "decoction mash" in uporabo melanoidin slada? Ali pa če kdo iz kakšnih virov ve ali je razlika očitna ali je malenkostna.
Zanima me predvsem zaradi tega ker v primeru da so razlike res minimalne oz skoraj neopazne potem ne vidim potrebe po "decoction mashu" v kolikor pa so razlike opazne na okusu pa se splača poizkusiti.
Daje občutno aromo po melanodidinu, tako da stvar deluje. Pri manj kompleksnih pivih (svetli lagerji) moraš pazit ker hitro zna bit preveč , dejansko se pozna doziranje po 1% v takih primerih.
Ne nadomesti pa popolnoma decoction masha ker pri decoction mashu imaš še en kup drugih procesov ki se izvajajo vzporedno. En od teh je karamelizacija ki jo spet lahko nadomestiš s karamelnim sladom.
Ostalo kar se še "ekstra doda" pri decoction mashu pa ponavadi predstavlja manjših del arome/okusa, tako da lahko se decoction drozganje uspešno nadomesti samo z uporabo drugih sladov.
Ne nadomesti pa popolnoma decoction masha ker pri decoction mashu imaš še en kup drugih procesov ki se izvajajo vzporedno. En od teh je karamelizacija ki jo spet lahko nadomestiš s karamelnim sladom.
Ostalo kar se še "ekstra doda" pri decoction mashu pa ponavadi predstavlja manjših del arome/okusa, tako da lahko se decoction drozganje uspešno nadomesti samo z uporabo drugih sladov.
Zdravo,
Moj prvi lager ki sem ga kuhal je bil po lageringu (7 tednov) popolnoma čist.
Lager v kegu ki je bil prisilno karboniziran je bil ravno tako popolnoma čist, prva steklenica po 14 dneh priminga je bila ravno tako cista in ker je bilo pivo v redu karbonizirano po 14 dneh sem ostale flase pospravil v hladilnik na cca 5 stopinj. Sedaj je pivo mocno motno ko ga natocim v kozarec???
Moj prvi lager ki sem ga kuhal je bil po lageringu (7 tednov) popolnoma čist.
Lager v kegu ki je bil prisilno karboniziran je bil ravno tako popolnoma čist, prva steklenica po 14 dneh priminga je bila ravno tako cista in ker je bilo pivo v redu karbonizirano po 14 dneh sem ostale flase pospravil v hladilnik na cca 5 stopinj. Sedaj je pivo mocno motno ko ga natocim v kozarec???
Bo drzalo ja ;-))
V hladilniku kjer imam ALE piva na 12 stopinj imam tudi 2 lagerja in sta cist “clear”.
V stanovanju v hladilniku imam 3 lagerje za DLDP tekmovanje in so malenkost motni (cca 7stopinj)
V hladilniku v spajzi mam ostale lagerje cca 10 komadov, ohlajeni so pa na 2-3 stopinje xD pac mama tak nastavi hladilnik :-(( te so pa popolnoma motni.
Kako se lahko znebis chill haza? Kaksna ideja??
V hladilniku kjer imam ALE piva na 12 stopinj imam tudi 2 lagerja in sta cist “clear”.
V stanovanju v hladilniku imam 3 lagerje za DLDP tekmovanje in so malenkost motni (cca 7stopinj)
V hladilniku v spajzi mam ostale lagerje cca 10 komadov, ohlajeni so pa na 2-3 stopinje xD pac mama tak nastavi hladilnik :-(( te so pa popolnoma motni.
Kako se lahko znebis chill haza? Kaksna ideja??
Lager načeloma nebi smel imeti chill haze-ja, je tipičen stil kjer so tehnološki procesi in surovine take da se mu izogneš. Ravno lagering (držanje piva na temperaturi okoli 0C) je namreč najboljš način da se znebiš chill hazeja. Če je še vedno prisoten chill haze potem je to bodisi posledica previsoke temperature za lagering ali pa je ogromno materiala, ki povzroča meglico v pivu tam že od začetka.
Chill haze ja namreč motnost ki je posledica v vodi netopnih ali delno topnih majhnih delcev ki se pri nižji temperaturi povežejo med sabo in postanjo vidni, ponavadi so to beljakovine in pa tanini. Beljakovine pridejo v pivo že iz sladu v procesu drozganja. Najboljši način da se rešiš večine beljakovin je zadovoljivo vretje (hot break), hitro ohlajanje (cold break) in pa uporaba boil dodatkov za povezavo beljakovin (irish moss).
Tanini ki pridejo iz hmelja so lahko problem če se hmelj dodaja v večji količini ob koncu vretja ali celo kot dry hop. Tam pač ne moreš več vršit hot in cold break-a, tako da so ta dodatna hmeljenja kritična in 100% ne moreš zagotovit čistosti. Samo pri lagerjih to ni problem ker klasični lager stili sploh nimajo veliko hmelja, pa še tisti ki je se ponavadi dodaja med polnim vetjem.
Enako velja pri uporabi večje količine beljakovinsko bogatih ali pa nemodificiranih žitaric. Recimo uporaba pšeničnega sladu ali pa uporaba večje količine kosmičev (neslajane žitarice). Te iste beljakovine ki tvorijo namreč chill haze delajo tudi kvalitetno peno, tako da z dodajanjem teh "dodatkov" velikokrat generiraš tudi chill haze.
Skratka če upoštevaš vse te točke bi se moralo pivo ščistit samo ob uporabi pardnevnega cold crasha pri katerem pivo ohaljaš na temperaturo nižjo od servirne. Torej dejansko ustvariš chill haze, kar pomeni da povežeš beljakovine/tanine v večje delce in ti delci potem popadejo na dno in jih posledično nimaš v steklenici.
Edini način če imaš pretiran chill haze po stekleničenju je da naknadno pivo ohladiš na nizko temperaturo (0C) in pustiš da se ščisti. Ni idealano ker delci padejo na dno steklenice, ampak načeloma se večina teh delcev tako zbije skupaj da nikoli več ne povzročajo meglice.
Vseeno če si lagering delal vsaj stopinjo ali dve pod 5C bi moral chill haze pri tej temperaturi bit neviden. Če je še vedno prisoten bo daljši čas lageringa verjetno neuspešen. Če si pa mogoče lagering delal na višji temperaturi (recimo 5C) bo pa najbrž ohlajanje za kakšen teden ali dva na 0C pomagalo.
Sicer še to, chill haze je viden samo pri mrzlem pivu. Če pivo natočiš "toplo" se meglice ne sme videt oz. mora biti par nivojev manj očitna. Če je prisotna v enaki meri potem to ni chill haze ampak je vzrok nekje drugje. Lahko gre za kvas (posledica karbonacije) ali pa mogoče celo okužbo.
Chill haze ja namreč motnost ki je posledica v vodi netopnih ali delno topnih majhnih delcev ki se pri nižji temperaturi povežejo med sabo in postanjo vidni, ponavadi so to beljakovine in pa tanini. Beljakovine pridejo v pivo že iz sladu v procesu drozganja. Najboljši način da se rešiš večine beljakovin je zadovoljivo vretje (hot break), hitro ohlajanje (cold break) in pa uporaba boil dodatkov za povezavo beljakovin (irish moss).
Tanini ki pridejo iz hmelja so lahko problem če se hmelj dodaja v večji količini ob koncu vretja ali celo kot dry hop. Tam pač ne moreš več vršit hot in cold break-a, tako da so ta dodatna hmeljenja kritična in 100% ne moreš zagotovit čistosti. Samo pri lagerjih to ni problem ker klasični lager stili sploh nimajo veliko hmelja, pa še tisti ki je se ponavadi dodaja med polnim vetjem.
Enako velja pri uporabi večje količine beljakovinsko bogatih ali pa nemodificiranih žitaric. Recimo uporaba pšeničnega sladu ali pa uporaba večje količine kosmičev (neslajane žitarice). Te iste beljakovine ki tvorijo namreč chill haze delajo tudi kvalitetno peno, tako da z dodajanjem teh "dodatkov" velikokrat generiraš tudi chill haze.
Skratka če upoštevaš vse te točke bi se moralo pivo ščistit samo ob uporabi pardnevnega cold crasha pri katerem pivo ohaljaš na temperaturo nižjo od servirne. Torej dejansko ustvariš chill haze, kar pomeni da povežeš beljakovine/tanine v večje delce in ti delci potem popadejo na dno in jih posledično nimaš v steklenici.
Edini način če imaš pretiran chill haze po stekleničenju je da naknadno pivo ohladiš na nizko temperaturo (0C) in pustiš da se ščisti. Ni idealano ker delci padejo na dno steklenice, ampak načeloma se večina teh delcev tako zbije skupaj da nikoli več ne povzročajo meglice.
Vseeno če si lagering delal vsaj stopinjo ali dve pod 5C bi moral chill haze pri tej temperaturi bit neviden. Če je še vedno prisoten bo daljši čas lageringa verjetno neuspešen. Če si pa mogoče lagering delal na višji temperaturi (recimo 5C) bo pa najbrž ohlajanje za kakšen teden ali dva na 0C pomagalo.
Sicer še to, chill haze je viden samo pri mrzlem pivu. Če pivo natočiš "toplo" se meglice ne sme videt oz. mora biti par nivojev manj očitna. Če je prisotna v enaki meri potem to ni chill haze ampak je vzrok nekje drugje. Lahko gre za kvas (posledica karbonacije) ali pa mogoče celo okužbo.
Nisem še varil Lagerja pa me po vsem prebranem zanima tole: Če doma pofermentiram, naredim diacetil rest, nato ga chrushnem in pretočim v Corny, ga skarboniziram. Nato pa bi ga za dva meseca peljal lagerirat h kolegu ki ima doma hladilnico 4-6 C. Je to vredu ali mora ležat v fermentorju???
Vredu je, samo glej, da boš imel dovolj kvasovk za zdrav začetek in da ne boš prehitro začel s hlajenjem, jaz ga pustim cca tri tedne fermentirati, zadnjih par dni d-rest.
Še bolje bi bila kakšna stopinja manj v hladilnici.
Glede na to, da bo dva meseca ležal, ga BP naravno karboniraš.
Katero sorto pa delaš?
Koliko ga nameravaš skuhati?
Še bolje bi bila kakšna stopinja manj v hladilnici.
Glede na to, da bo dva meseca ležal, ga BP naravno karboniraš.
Katero sorto pa delaš?
Koliko ga nameravaš skuhati?
Recepta še nimam, neki enostavnega ampak pitnega hehehe, to je bolj da odkljukam Lager pa da napojim enga kolega ko ne mara raznih aleov itd, pa me zajbava da ne znam pira kuhat hehehe. Kvas bi dal en wyeast lager kvas pa starter tu ne bom šparal ker je vse ostalo precej poceni. Se pa priporočam za kak recept.
Jaz trenutno pijem lagra po naslednjem receptu:
Belgian pilsner 25kg
Belgian aroma 0,5kg (lahko bi dal namesto tega chit ali carapils za lepšo peno)
Mash 60min @ 65°C
Perle 200g @ 60min
Styrian Dragon 100g @ 10min
Mangroove Jack Bohemian lager M84 @ 13°C
Belgian pilsner 25kg
Belgian aroma 0,5kg (lahko bi dal namesto tega chit ali carapils za lepšo peno)
Mash 60min @ 65°C
Perle 200g @ 60min
Styrian Dragon 100g @ 10min
Mangroove Jack Bohemian lager M84 @ 13°C
Aha pa še neki ko si omenil naravno karbonizacijo, se pravi s sladkorjem, če naredim bach prime in nato dam v sod in nekaj v flaše in to postavim v hladilnico za meseca, to se bo karboniziralo na 5ih stopinjah???
120L, oz z izgubami v fermentorju nekje 115L - s pravim mletjem je učinkovitost pri takšnih količina precej večja kot pri ~20L rundah
Ne vem, kakšne imaš izkušnje s karboniranjem v corny kegih, jaz dam ponavadi 40g sladkorja na sod in z mojim sistemom deluje super.
Dosti je namreč odvisno od tlaka, ki ga uporabljaš za točenje, iskreno povedo ne vem, kakšen je v mojem primeru, ampak z nekaj trial&error cikli sem našel ugodno razmerje (čez palec je tako količina sladkorja za corny sodčke za polovico manjša kot pri flašah)
Pri tem lagru bi ti priporočal za flaširanje 6g navadnega sladkorja/liter piva, jaz sem dal 5g/L, pa se mi zdi malo premalo.
Za pretakanje iz fermentorja uporabljam solarno črpalko in ko pretakam v sod za flaširanje, sproti še natočim corny sodčke in v vsakega posebej vljem 40g prevretega sladkorja.
Potem sledi faza karbonacije, ki jo delam na sobni temperaturi, po cca 10 dneh odpreš pivo in vidiš, če je že.
skratka urnik:
2-3 tedne primarne fermentacije na 13°C
2 dni d-rest na 16°C
1-2 tedna cold crush na ~0°C
flaširanje/sodčkanje
1-2 tedna karbonacija na sobni temperaturi
1-2meseca lageriranje ~0°C
Ne vem, kakšne imaš izkušnje s karboniranjem v corny kegih, jaz dam ponavadi 40g sladkorja na sod in z mojim sistemom deluje super.
Dosti je namreč odvisno od tlaka, ki ga uporabljaš za točenje, iskreno povedo ne vem, kakšen je v mojem primeru, ampak z nekaj trial&error cikli sem našel ugodno razmerje (čez palec je tako količina sladkorja za corny sodčke za polovico manjša kot pri flašah)
Pri tem lagru bi ti priporočal za flaširanje 6g navadnega sladkorja/liter piva, jaz sem dal 5g/L, pa se mi zdi malo premalo.
Za pretakanje iz fermentorja uporabljam solarno črpalko in ko pretakam v sod za flaširanje, sproti še natočim corny sodčke in v vsakega posebej vljem 40g prevretega sladkorja.
Potem sledi faza karbonacije, ki jo delam na sobni temperaturi, po cca 10 dneh odpreš pivo in vidiš, če je že.
skratka urnik:
2-3 tedne primarne fermentacije na 13°C
2 dni d-rest na 16°C
1-2 tedna cold crush na ~0°C
flaširanje/sodčkanje
1-2 tedna karbonacija na sobni temperaturi
1-2meseca lageriranje ~0°C
Samo eno opažanje. Za efektiven d-rest ga moraš delati pri cca 80% fermentacije. Po 3 tednih je (verjetno) prepozno, da bi mel kakšen velik efekt.
Pozdravljeni,
ker so temperature še takšne, da bi lahko zvaril svoj prvi lager, bi rad to izkoristil. V garaži imam cca 11 - 12 stC in bi bilo za fermentacijo verjetno v redu, po tem pa na d-rest in na lagering v hladilno skrinjo na katero sem zvezal STC-1000.
Nekje na tem forumu sem prebral, da je nekdo priporočal, da za množenje kvasovk narediš najprej klasično pivo na normalnih, mogoče malo nižji temperaturi fermentacije in po tem vso usedlino dodaš v pivino ki jo boš po tem lageriral.
Nardil sem tako, v 21 l pivine OG 1,045, se dodal 2 vrečki rehidriranega kvasa W 34/70 in po 2 dneh na temperaturi 18-19 stC je povrelo do FG 1,008. Vso usedlino bi dal takoj naprej za fermentacijo lagerja.
Kaj menite, ali bo kvasa dovolj za 50-60 l pivine za lager? Ali ga je dovolj tudi za coldpich ali naj raje naredim warmpich?
Sem tudi preračunal po kalkulatorju v Brewersfriendu in mi izračuna da 1l slurrija zadostuje za 60 l lager piva. Ne vem pa koliko kvasovk je na enoto pri slurry-ju, vzel sem predlagano enoto 1 bilion/ml.
ker so temperature še takšne, da bi lahko zvaril svoj prvi lager, bi rad to izkoristil. V garaži imam cca 11 - 12 stC in bi bilo za fermentacijo verjetno v redu, po tem pa na d-rest in na lagering v hladilno skrinjo na katero sem zvezal STC-1000.
Nekje na tem forumu sem prebral, da je nekdo priporočal, da za množenje kvasovk narediš najprej klasično pivo na normalnih, mogoče malo nižji temperaturi fermentacije in po tem vso usedlino dodaš v pivino ki jo boš po tem lageriral.
Nardil sem tako, v 21 l pivine OG 1,045, se dodal 2 vrečki rehidriranega kvasa W 34/70 in po 2 dneh na temperaturi 18-19 stC je povrelo do FG 1,008. Vso usedlino bi dal takoj naprej za fermentacijo lagerja.
Kaj menite, ali bo kvasa dovolj za 50-60 l pivine za lager? Ali ga je dovolj tudi za coldpich ali naj raje naredim warmpich?
Sem tudi preračunal po kalkulatorju v Brewersfriendu in mi izračuna da 1l slurrija zadostuje za 60 l lager piva. Ne vem pa koliko kvasovk je na enoto pri slurry-ju, vzel sem predlagano enoto 1 bilion/ml.
Za osnovno uporabi kalkulator za izdelavo starterja pri čemer je starter dejansko tvoje osnovno pivo (tip mešanja pri starterju izbereš "no agitation"). Za tvoje podatke dobiš potem da si v teh 21l piva namnožil kvas za cca. 3.3x + tisti ki si ga dodal na začetku, torej imaš okvirno 1000 miljard celic v vsej usedlini. To je okvirno dovolj za 60l za nek klasično močan lager tudi za cold pitching. Odvisno sedaj kdaj si pivo naredil in koliko je stara usedlina ter predvsem ali se je pivo sčistilo in je šel ves kvas v usedlino (če je pivo motno je precej kvasa ostalo v pivu), tole vse tu zna znižat tudi 30-50% število celic in si potem lahko za cold pitching malo "kratek".
Utisevalec, hvala za odgovor! Pivina je sedaj v frementorju en teden. Problem je, da ne vem, če bom v tej situaciji dobil še dodatni kvas, če mi ga uspe dobiti, bom čez približno en teden zvaril lager in dodal poleg celotne usedline še ta dva paketka suhega kvasa. To bi moralo biti zadosti? S starterji, pa še nisem pričel, sicer si izdelujem magnetni mešalnik, ki že deluje ampak, erlenmajerice ne morem dobiti.
Podobne teme
