UMTS 900 v Sloveniji in Evropi
- Ustvarjalec teme blue007
- Začetni datum
Nič nisem blebetal. Vse kar sem napisal drži. Cene so prenizke, paketi bi zlahka prenesli krčenje količin, slovenski uporabniki pa malo bol prazne denarnice. Ampak povedano ni v nasprotju z dejstvom, da je nekdo zabluzil, da se spreminjajo cene in zakupljene količine. OK, polna luna in to, vse štekam. Jasno pa je, da jutri ne bo nč druzga kot 31. 3., dan kasneje pa 1. april. In vsa tale zgodba glede domnevnih sprememb je čisto v stilu dneva norcev.
Kaj menijo Mobitel, SImobil in Tušmobil o uvedbi UMTS 900:
http://www.dreamdesign.si/primerjave/mobilna-telefonija/85-umts-900.html
http://www.dreamdesign.si/primerjave/mobilna-telefonija/85-umts-900.html
Klik: http://www.gsmarena.com/apple_iphone_3gs-2826.php
Oba imata:
2G Network GSM 850 / 900 / 1800 / 1900
3G Network HSDPA 850 / 1900 / 2100
Manjka torej HSDPA 900. Mogoče bo letošnji model to že imel. V Evropi imaš GSM 900/1800 in HSDPA 2100/900.
Iz današnjega časopisa KLIK
UMTS 900 kot rešitev za internet na deželi?
Pred sedmimi meseci, 16. oktobra lani, je začela veljati popravljena evropska direktiva o mobilni telefoniji (t. i. direktiva GSM), ki je pravzaprav uvedla eno samo, a pomembno novost. Frekvenčni spekter okrog 900 megahercev (890–915 in 935–960 MHz), ki je bil doslej rezerviran izključno za drugo generacijo mobilne telefonije (GSM) – še vedno najbolj uporabljano tehnologijo za govorne komunikacije –, je sprostila tudi za druge tehnologije. Slovenija sicer tega koraka še ni storila, po neuradnih informacijah bi ga lahko kmalu, vendar v Agenciji za pošto in elektronske komunikacije nismo dobili potrditve. Med potencialnimi tehnologijami je na prvem mestu UMTS/HSPA, ki jo operaterji trenutno ponujajo na frekvenčnem spektru 2100 MHz. Zakaj je to tako pomembno?
Zdajšnja omrežja tretje generacije so (po nadgradnji na HSPA) res prinesla dokaj visoke hitrosti mobilnega širokopasovnega dostopa do interneta, vendar so jih operaterji zgradili zgolj na bolj poseljenih območjih. Tam, kjer lahko računajo na dovolj uporabnikov, da je postavljanje baznih postaj in hrbteničnega omrežja rentabilno. Težava frekvence 2,1 gigaherca je namreč v tem, da ima precej kratek domet. Zato morajo biti bazne postaje v takih omrežjih posejane dovolj na gosto, hkrati pa tudi zelo premišljeno, da ne motijo druga druge. Mobitel ta čas pokriva 75 odstotkov prebivalstva, Simobil in T-2 pa še manj. Podeželje je tako znova izostalo, kot je že pri polaganju bakrenih in optičnih kablov. Skratka, kakršna koli intenzivnejša telekomunikacijska gradnja se izplača samo v večjih krajih, redkeje naseljena območja vedno izpadejo.
Daljši domet, a nižja zmogljivost
»S tehnologijo UMTS na frekvencah 900 MHz bi laže ponudili širokopasovni mobilni internet prebivalcem na podeželju, hkrati pa bi lahko uporabnikom na teh frekvencah v urbanem okolju zaradi boljšega razširjanja signala skozi ovire (debeli zidovi) ponudili višjo kakovost storitev,« obljubljajo v Simobilu. V tem operaterju tudi poudarjajo, da jih tehnologija zanima in da jo nameravajo uvesti, ko bo regulator to dovolil. Že dalj časa pa je operater, ki v Sloveniji najbolj propagira tehnologijo UMTS 900, Tušmobil. »Prihodnost svoje ponudbe in razvoja vidimo v implementaciji UMTS 900 v svojo osnovno tehnično platformo,« povedo pri tem operaterju. Lani so UMTS 900 že testirali, saj jim je Apek za določeno obdobje podelil tovrstno dovoljenje za uporabo frekvenc. Kot pravijo, so testi pokazali, da je tehnologija zelo primerna za Slovenijo. »Ugotovili smo namreč, da bi lahko širokopasovni mobilni internet pripeljali v mnoge, bolj oddaljene konce države, kjer konfiguracija terena zdaj otežuje dostop do storitev. Za UMTS 900 bi potrebovali bistveno manj oddajnikov kot za druge tehnologije, lahko bi nadgradili obstoječe. Prav tako smo ugotovili, da ni nikakršnih motenj med storitvami GSM in UMTS 900, čeprav so si frekvence zelo blizu,« pojasnjujejo v Tušmobilu.
Po drugi strani v Mobitelu tehnologije UMTS na 900 megahercih zelo verjetno ne bodo uvajali. Po njihovem mnenju je ta tehnologija zanimiva predvsem za manjše operaterje. »Naš pas na 900 MHz je zaseden s telefonijo GSM. Zmanjšanje GSM za vpeljavo UMTS 900 pa bi pomenilo opazno degradacijo omrežja GSM na podeželju, predvsem v gorskem svetu,« pravijo v Mobitelu. Vendar zasedenost 900-megaherčnega pasu ni edina težava. Še dodatna je zagotavljanje uspešnih klicev na številko 112, kar po celotnem ozemlju Slovenije zagotavlja Mobitel. S povečevanjem motenj zaradi zmanjšanja frekvenčnega pasu pa bi se to pokrivanje zmanjšalo. V prevladujočem operaterju pa dodajajo še težave na obmejnih področjih, kjer so prisotne motnje operaterjev iz sosednjih držav. »Če imamo samo en 5 MHz širok pas, se motnjam ne moremo izogniti,« pojasnijo v Mobitelu. Več frekvenčnih pasov pa tehnologiji UMTS zaradi že omenjene zasedenosti spektra ne bi mogli dodeliti. Ozek frekvenčni pas pa ne nazadnje vpliva tudi na zmogljivost omrežja; največji operater v svojem omrežju UMTS/HSPA uporablja 15-megaherčni pas.
Uvedba tretje generacije na 900 MHz je, za razliko od večine drugih naložb v mobilna omrežja, stvar nekaj mesecev. Ni namreč treba postavljati novih baznih postaj, temveč le nadgraditi obstoječe. Simobil konkretnih načrtov glede UMTS 900 še ne želi razkriti, v Tušmobilu pa napovedujejo, da bi lahko v treh mesecih po pridobitvi dovoljenja za drugačno uporabo frekvenc ponudili storitve na UMTS 900. V največ enem letu pa naj bi s tovrstnim signalom pokrili kar 98 odstotkov prebivalstva, kar bi pomenilo, da bi skoraj pol milijona Slovencev dodatno dobilo mobilni širokopasovni dostop. Kot še obljubljajo, bodo v celotnem omrežju ponudili hitrost prenosa podatkov 14,4 megabite na sekundo smeri proti uporabniku (download) oz. 5 mb/s od uporabnika proti omrežju (upload), v slabi tretjini omrežja pa naj bi teoretična hitrost downloada znašala 21 mb/s. V Tušmobilu se tudi zavedajo omejitev kapacitet na 900 MHz pasu, vendar poudarjajo, da »lahko na območjih, kjer je potreba po širokopasovnih mobilnih storitvah večja, ponudbo uspešno dopolnjujemo z UMTS 2100.« Če je ta operater pri osnovnih storitvah GSM še vedno odvisen tudi nacionalnega gostovanja na Mobitelovem omrežju, si pri UMTS 900 obeta ravno nasprotnega. Se lahko zgodi, da bo Mobitel ponujal storitve na Tušmobilovem omrežju?
Lp.
UMTS 900 kot rešitev za internet na deželi?
Pred sedmimi meseci, 16. oktobra lani, je začela veljati popravljena evropska direktiva o mobilni telefoniji (t. i. direktiva GSM), ki je pravzaprav uvedla eno samo, a pomembno novost. Frekvenčni spekter okrog 900 megahercev (890–915 in 935–960 MHz), ki je bil doslej rezerviran izključno za drugo generacijo mobilne telefonije (GSM) – še vedno najbolj uporabljano tehnologijo za govorne komunikacije –, je sprostila tudi za druge tehnologije. Slovenija sicer tega koraka še ni storila, po neuradnih informacijah bi ga lahko kmalu, vendar v Agenciji za pošto in elektronske komunikacije nismo dobili potrditve. Med potencialnimi tehnologijami je na prvem mestu UMTS/HSPA, ki jo operaterji trenutno ponujajo na frekvenčnem spektru 2100 MHz. Zakaj je to tako pomembno?
Zdajšnja omrežja tretje generacije so (po nadgradnji na HSPA) res prinesla dokaj visoke hitrosti mobilnega širokopasovnega dostopa do interneta, vendar so jih operaterji zgradili zgolj na bolj poseljenih območjih. Tam, kjer lahko računajo na dovolj uporabnikov, da je postavljanje baznih postaj in hrbteničnega omrežja rentabilno. Težava frekvence 2,1 gigaherca je namreč v tem, da ima precej kratek domet. Zato morajo biti bazne postaje v takih omrežjih posejane dovolj na gosto, hkrati pa tudi zelo premišljeno, da ne motijo druga druge. Mobitel ta čas pokriva 75 odstotkov prebivalstva, Simobil in T-2 pa še manj. Podeželje je tako znova izostalo, kot je že pri polaganju bakrenih in optičnih kablov. Skratka, kakršna koli intenzivnejša telekomunikacijska gradnja se izplača samo v večjih krajih, redkeje naseljena območja vedno izpadejo.
Daljši domet, a nižja zmogljivost
»S tehnologijo UMTS na frekvencah 900 MHz bi laže ponudili širokopasovni mobilni internet prebivalcem na podeželju, hkrati pa bi lahko uporabnikom na teh frekvencah v urbanem okolju zaradi boljšega razširjanja signala skozi ovire (debeli zidovi) ponudili višjo kakovost storitev,« obljubljajo v Simobilu. V tem operaterju tudi poudarjajo, da jih tehnologija zanima in da jo nameravajo uvesti, ko bo regulator to dovolil. Že dalj časa pa je operater, ki v Sloveniji najbolj propagira tehnologijo UMTS 900, Tušmobil. »Prihodnost svoje ponudbe in razvoja vidimo v implementaciji UMTS 900 v svojo osnovno tehnično platformo,« povedo pri tem operaterju. Lani so UMTS 900 že testirali, saj jim je Apek za določeno obdobje podelil tovrstno dovoljenje za uporabo frekvenc. Kot pravijo, so testi pokazali, da je tehnologija zelo primerna za Slovenijo. »Ugotovili smo namreč, da bi lahko širokopasovni mobilni internet pripeljali v mnoge, bolj oddaljene konce države, kjer konfiguracija terena zdaj otežuje dostop do storitev. Za UMTS 900 bi potrebovali bistveno manj oddajnikov kot za druge tehnologije, lahko bi nadgradili obstoječe. Prav tako smo ugotovili, da ni nikakršnih motenj med storitvami GSM in UMTS 900, čeprav so si frekvence zelo blizu,« pojasnjujejo v Tušmobilu.
Po drugi strani v Mobitelu tehnologije UMTS na 900 megahercih zelo verjetno ne bodo uvajali. Po njihovem mnenju je ta tehnologija zanimiva predvsem za manjše operaterje. »Naš pas na 900 MHz je zaseden s telefonijo GSM. Zmanjšanje GSM za vpeljavo UMTS 900 pa bi pomenilo opazno degradacijo omrežja GSM na podeželju, predvsem v gorskem svetu,« pravijo v Mobitelu. Vendar zasedenost 900-megaherčnega pasu ni edina težava. Še dodatna je zagotavljanje uspešnih klicev na številko 112, kar po celotnem ozemlju Slovenije zagotavlja Mobitel. S povečevanjem motenj zaradi zmanjšanja frekvenčnega pasu pa bi se to pokrivanje zmanjšalo. V prevladujočem operaterju pa dodajajo še težave na obmejnih področjih, kjer so prisotne motnje operaterjev iz sosednjih držav. »Če imamo samo en 5 MHz širok pas, se motnjam ne moremo izogniti,« pojasnijo v Mobitelu. Več frekvenčnih pasov pa tehnologiji UMTS zaradi že omenjene zasedenosti spektra ne bi mogli dodeliti. Ozek frekvenčni pas pa ne nazadnje vpliva tudi na zmogljivost omrežja; največji operater v svojem omrežju UMTS/HSPA uporablja 15-megaherčni pas.
Uvedba tretje generacije na 900 MHz je, za razliko od večine drugih naložb v mobilna omrežja, stvar nekaj mesecev. Ni namreč treba postavljati novih baznih postaj, temveč le nadgraditi obstoječe. Simobil konkretnih načrtov glede UMTS 900 še ne želi razkriti, v Tušmobilu pa napovedujejo, da bi lahko v treh mesecih po pridobitvi dovoljenja za drugačno uporabo frekvenc ponudili storitve na UMTS 900. V največ enem letu pa naj bi s tovrstnim signalom pokrili kar 98 odstotkov prebivalstva, kar bi pomenilo, da bi skoraj pol milijona Slovencev dodatno dobilo mobilni širokopasovni dostop. Kot še obljubljajo, bodo v celotnem omrežju ponudili hitrost prenosa podatkov 14,4 megabite na sekundo smeri proti uporabniku (download) oz. 5 mb/s od uporabnika proti omrežju (upload), v slabi tretjini omrežja pa naj bi teoretična hitrost downloada znašala 21 mb/s. V Tušmobilu se tudi zavedajo omejitev kapacitet na 900 MHz pasu, vendar poudarjajo, da »lahko na območjih, kjer je potreba po širokopasovnih mobilnih storitvah večja, ponudbo uspešno dopolnjujemo z UMTS 2100.« Če je ta operater pri osnovnih storitvah GSM še vedno odvisen tudi nacionalnega gostovanja na Mobitelovem omrežju, si pri UMTS 900 obeta ravno nasprotnega. Se lahko zgodi, da bo Mobitel ponujal storitve na Tušmobilovem omrežju?
Lp.