Glede na povedano je naše vesolje nekoč nastalo in bo tudi nekoč prenehalo. Če bo torej obstajalo npr. 100 milijard let, je to v konceptu večnosti spet zgolj le pikica. S tega vidika je zelo nepomembno. Ampak če opazujemo naravo, vidimo, da deluje v ciklih. Tako galaksija nastane, nekaj časa obstaja in omogoča življenje ter enkrat razpade, tako tudi posamezne zvezde v galaksiji nekaj časa gorijo, omogočajo življenje in spet ugasnejo. Tako kot rastline zrastejo, vzcvetijo in nekoč umrejo, tako se tudi človek rodi, zraste in nekoč umre. Vse deluje kot nek lepo načrtovan krog. Verjetno lahko podobno rečemo tudi za vesolje. Gledano s tega stališča je res zelo mogoče, da je naše vesolje le eno izmed mnogih in da tudi ostala vesolja nenehno nastajajo ter umirajo. V tem primeru tudi zunaj našega vesolja obstaja nek sistem, ki vse to omogoča. Nek večen sistem, v katerem se v neskončnost ponavljajo vse možne variacije naših življenj. Koncept, ki ga je z vidika nas, malih ljudi, izjemno težko doumeti. Pa smo spet pri vprašanju zakaj. In spet lahko odgovorimo: ker pač lahko, ker so zagotovljeni pogoji. Vemo pa, da noben sistem ni tako popoln, da ne bi obstajale anomalije. Enkrat lahko pride do situacije, da nobeno od vesolj ne obstoji, ampak da so vsa defektna. V tem primeru bi svet na določeni točki prenehal obstajati. Ker pa že skozi prizmo opazovanja naših lastnih življenj lahko povsem nekritično ugotovimo, da nobena situacija ni tako huda, da ne bi moglo biti slabše in da se stvari na dolgi rok vedno odvijejo dobro, lahko rečemo, da obstaja neka pozitivna sila, ki vse to usmerja. Neka sila, ki je usmerjena v konstruktivno, v dobro. In tako spet pridemo do tega, da najverjetneje res obstaja nekaj, ki celoten svet usmerja, ga navdihuje in vzdržuje pri življenju. Neka nam neznana, neskončna inteligenca, za katero menim, da obstaja v vsakemu izmed nas in skozi naše lastne oči opazuje vse, kar je tako perfektno ustvarila. Zato se imamo ljudje radi, zato plešemo, pojemo, delamo dobro, skrbimo drug za drugega in udejanjamo to, kar je zapisano nekje globoko v naši biti. 
Zakwa? Če je znal prit do Zemlje, zna še marsikaj drugega, npr. pobirati diamante in zlato iz starih izgorelih supernov ali pa samo iz asteroidov, ki so zanesljivo polni vseh redkih mineralov in kovin. Tudi Zemlja jih je polna, toda tam dol nekje v globini,proti središču. Ampak - mi bi romantično potovali v vesolje in se zgovarjali z alieni o dnevnem čveku, pa ne znamo niti na domačem planetu priti globlje kot 1000 m v zemljo in niti ne zastopimo, kaj nam mačka govori ko je prišla popoldne domov pogledat, če je kaj v čpiji.
. Potem bo pa celo človeštvo usrano.
...