Od turističnih bonov so po mnenju Uran Maravić največ imeli predvsem tisti turistični ponudniki, ki so v poletnih mesecih že tako ali tako polni. Voda na mlin zanje je bila tudi, da so lahko cene svojih storitev zaokroževali na vrednost bonov. “Dosegali so cene, ki jih v istem obdobju v letu 2019 niso. Poleg tega je treba poudariti, da je bilo mogoče za primerljivo ponudbo v tujini dobiti več,” še pravi.
Da so bile letos na račun turističnih bonov cene nastanitev višje, meni tudi Mišo Mrvaljević, generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije (ZTAS). “Povišanje cen je logično pomenilo, da se je marsikateri tujec raje odločil za destinacijo, ki mu je bila bolj finančno dostopna oziroma ugodna,” pojasnjuje. Po njegovih besedah smo bili letos v Sloveniji v nekem trenutku po cenah namestitev celo dražji od avstrijske Koroške.
“Načeloma sem vesel, če dosegamo boljše rezultate od Avstrije, ampak povišanje cen ni bilo odraz povpraševanja, temveč odsev dejstva, da je nemajhen del slovenskega prebivalstva bone doživel kot nedenar. Niso razumeli, da gre za čisto pravi denar, in so jih s precejšnjo lahkoto trošili, ne da bi v resnici razmišljali, kaj za neko denarno protivrednost zares dobijo,” poudarja.