Petkova dogodivščina...
V dopoldanskem času sem se zaradi opravkov znašel v garaži pri MB bolnišnici - bil sicer prvič, a je vse skupaj lepo in pregledno označeno. Po opravljenih opravkih seveda plačam parkirnino na avtomatu in se napotim proti izhodu. A glej ga zlomka, ravno pred mano se do rampe pripelje Stardec1 v svojem Chevy-u Kalos, se ustavi in pošlje svojo boljšo polovico plačevat parkirnino na avtomatu ob izhodu. Ker sem bil še dobre volje sem samo vklopil štoparico in gledal koliko časa bo Staramamka potrebovala, da bo prišla nazaj. Po preteku minute in osemintrideset sekund Starimamki še vedno ni uspelo vzpostaviti komuniakcije z plačilnim avtomatom, zato je prišla nazaj k Stardecu1 nekaj spraševat. Nato se malo jezna vrnila k avtomatu. Po točno treh minutah in 12 sekundah se ji je Stardec skozi okno začel nekaj dret o nesposobnosti (namesto da bi
stopil do nje in ji pokazal kako se stvari streže). To dejanje pa je preseglo meje moje potrpežljivosti, zato sem zapeljal vzporedno s Stardecom1 in mu dvakrat na kratko pohupal, da sem zbudil njegovo pozornost. Reakcija je bila sicer popolnoma pričakovana (mahanje z rokami kot da se utaplja in neko komentiranje zraven). Ko sem mu samo mirno pomahal s parkirno kartico, se je le pomiril in zapeljal vzvratno, da sem lahko zmanevriral do zapornice.
A s tem dogodivščin še ni bilo konec. Ko sem vstavil parkirno kartico v avtomat (seveda sem bil gledal v smeri avtomata) se je očitno ravno v času, ko se je kartica odčitavala, z zunanje strani proti izhodu pripeljal Stardec2. Rampa se je dvignila in jaz sem nameraval odpeljati, on pa tam kar stoji, nakar se odprejo sovoznikova vrata in iz avta se prikažejo bergle Staremamke2. Da se rampa ne bi zaprla še preden bi meni sploh uspelo odpeljati, sem zapeljal toliko naprej , da sem z avtom zakril senzorje pri rampi, ki bi preprečili spust. Na to je Stardec2 (ki je ustavil na enosmernem izvozu iz garaže) reagiral z hupanjem . Na to sem mu seveda moral odgovoriti z nasprotnim ognjem (oz. hupanjem) in nakazovanjem naj se spakira stran z odvoza ker imam odprto rampo. K sreči je doumel kaj mu nakazujem in se vzvratno umaknil, da sem se lahko odpeljal...
Seveda pa smo mlajši tisti, ki ne znamo vozit
V dopoldanskem času sem se zaradi opravkov znašel v garaži pri MB bolnišnici - bil sicer prvič, a je vse skupaj lepo in pregledno označeno. Po opravljenih opravkih seveda plačam parkirnino na avtomatu in se napotim proti izhodu. A glej ga zlomka, ravno pred mano se do rampe pripelje Stardec1 v svojem Chevy-u Kalos, se ustavi in pošlje svojo boljšo polovico plačevat parkirnino na avtomatu ob izhodu. Ker sem bil še dobre volje sem samo vklopil štoparico in gledal koliko časa bo Staramamka potrebovala, da bo prišla nazaj. Po preteku minute in osemintrideset sekund Starimamki še vedno ni uspelo vzpostaviti komuniakcije z plačilnim avtomatom, zato je prišla nazaj k Stardecu1 nekaj spraševat. Nato se malo jezna vrnila k avtomatu. Po točno treh minutah in 12 sekundah se ji je Stardec skozi okno začel nekaj dret o nesposobnosti (namesto da bi
A s tem dogodivščin še ni bilo konec. Ko sem vstavil parkirno kartico v avtomat (seveda sem bil gledal v smeri avtomata) se je očitno ravno v času, ko se je kartica odčitavala, z zunanje strani proti izhodu pripeljal Stardec2. Rampa se je dvignila in jaz sem nameraval odpeljati, on pa tam kar stoji, nakar se odprejo sovoznikova vrata in iz avta se prikažejo bergle Staremamke2. Da se rampa ne bi zaprla še preden bi meni sploh uspelo odpeljati, sem zapeljal toliko naprej , da sem z avtom zakril senzorje pri rampi, ki bi preprečili spust. Na to je Stardec2 (ki je ustavil na enosmernem izvozu iz garaže) reagiral z hupanjem . Na to sem mu seveda moral odgovoriti z nasprotnim ognjem (oz. hupanjem) in nakazovanjem naj se spakira stran z odvoza ker imam odprto rampo. K sreči je doumel kaj mu nakazujem in se vzvratno umaknil, da sem se lahko odpeljal...
Seveda pa smo mlajši tisti, ki ne znamo vozit
