Imam to srečo , da sem doma v mestu in imam hkrati zelo blizu veliko neasfaltiranih poti, kjer brez problema kolesariš. Tistih 200-300 m asfalta pa mu zgleda ne škodi preveč. Psu pa vedno pustim toliko svobode, da si sam izbere podlago po kateri želi teči. Včasih poleg mehke trave rajši izbere asfalt.
Star pes
- Ustvarjalec teme marjan
- Začetni datum
Imam to srečo , da sem doma v mestu in imam hkrati zelo blizu veliko neasfaltiranih poti, kjer brez problema kolesariš. Tistih 200-300 m asfalta pa mu zgleda ne škodi preveč. Psu pa vedno pustim toliko svobode, da si sam izbere podlago po kateri želi teči. Včasih poleg mehke trave rajši izbere asfalt.
http://www.dominvrt.si/clanek/rubrika/ljubljencki/nevarne-soncne-opekline-tudi-pri-psih.html
http://www.mojpes.net/forum/in...ge;topic=4922.0
Na kratko: poleti v vročini dol z asfalta.
http://www.mojpes.net/forum/in...ge;topic=4922.0
Na kratko: poleti v vročini dol z asfalta.
Citat:
Uporabnik kloshar pravi:
No, če že označuješ moje izjave za neumnosti, je fajn, da to tudi argumentiraš oziroma dokažeš.
Želiš, da ti dokažem, da obstajajo psi, pri katerih se določenih vedenjskih motenj ne da odpraviti?
Tega ni treba dokazovati. To je splošno znano dejstvo, katerega posledice so evtanazacije, ki se dogajajo dnevno po celem svetu.
In to velja za odpravljanje motenj, katere opravljajo strokovnjaki. Kaj šele laiki, ki na forumu iščejo nasvete. Najslabše, kar lahko narediš je, da laika učiš napačno.
Posledica tvojih napačnih nasvetov je lahko evtanazacija ali, kar je huje, poškodovan/napaden družinski član ali drug pes/druga žival.
Kje pa. Moji posti so kvečjemu napisani v upanju, da ne bo vsak butelj za vsako malenkost peljal psa uspavati, kot se zdaj dogaja.
Jaz osebno izmed "strokovnjakov" priznavam le enega in pri temu še nisem videl psa, kateremu ne bi mogel odpraviti kakršne koli motnje. Ko bom izvedel za primer, nad katerim bo tudi on dvignil roke, se bom strinjal s tvojim postom. Do takrat pa verjamem, da se da vsakega psa rehabilitirati, res pa, da določene z veliko mero potrpljenja in ne s človeško psihologijo.
Jaz osebno izmed "strokovnjakov" priznavam le enega in pri temu še nisem videl psa, kateremu ne bi mogel odpraviti kakršne koli motnje. Ko bom izvedel za primer, nad katerim bo tudi on dvignil roke, se bom strinjal s tvojim postom. Do takrat pa verjamem, da se da vsakega psa rehabilitirati, res pa, da določene z veliko mero potrpljenja in ne s človeško psihologijo.
Ne boš verjel kako pes ve kaj je dobro za njega. Poleti se niti pod razno ne sonči, vedno si najde senco. O kakem sprehodu po vročem asfaltu pa tudi ni govora, ker poleti greva na sprehod zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Čez dan ga poleti tako ali tako nikamor ne spravim še jesti se mu ne ljubi.
Ok... iz tvojega odgovora sklepam, da gre res za MC-ja.
Kaj torej porečeš na dejstvo, da vse njegove rehabilitacije niso uspešne? Po eni taki neuspešni rehabilitaciji je njegov sin dobil psa, ker se ga družini ni upal vrniti. Ti to imenuješ uspešna rehabilitacija? Pa to ni edini primer. Iskreno misliš, da v oddaji pokažejo čisto vse?
Najtežje se odpravijo težave, ki so tesno povezane z nagoni v povezavi z zgodnjo socializacijo. Torej vedenja, reakcije, ki pri psu postanejo podzavestna, kot del njegovega ohranitvenega nagona. Specifično? 100 ljudi 100 čudi - enako velja tudi za pse. Zato nikdar ne bom govoril tako kot ti in ne bom rekel "te in te težave se ne da odpraviti", ker ne bi bilo res. Če pa vzameš specifičen primer pa hitro prideš do "te in te težave se pri tem psu ne da odpraviti". To je pa v nasprotju s tvojimi povsem napačnimi trditvami, da se da vedno vse odpraviti.
In še enkrat, potem pa v tej temi zaključim ... dejati nekomu, da je vseeno kakšnega psa se vzame, da se da vse popraviti je neodgovorno in toje povsem laično mnenje, ki je daleč od dejstva - tega ne bo rekel noben strokovnjak.
Kaj torej porečeš na dejstvo, da vse njegove rehabilitacije niso uspešne? Po eni taki neuspešni rehabilitaciji je njegov sin dobil psa, ker se ga družini ni upal vrniti. Ti to imenuješ uspešna rehabilitacija? Pa to ni edini primer. Iskreno misliš, da v oddaji pokažejo čisto vse?
Najtežje se odpravijo težave, ki so tesno povezane z nagoni v povezavi z zgodnjo socializacijo. Torej vedenja, reakcije, ki pri psu postanejo podzavestna, kot del njegovega ohranitvenega nagona. Specifično? 100 ljudi 100 čudi - enako velja tudi za pse. Zato nikdar ne bom govoril tako kot ti in ne bom rekel "te in te težave se ne da odpraviti", ker ne bi bilo res. Če pa vzameš specifičen primer pa hitro prideš do "te in te težave se pri tem psu ne da odpraviti". To je pa v nasprotju s tvojimi povsem napačnimi trditvami, da se da vedno vse odpraviti.
In še enkrat, potem pa v tej temi zaključim ... dejati nekomu, da je vseeno kakšnega psa se vzame, da se da vse popraviti je neodgovorno in toje povsem laično mnenje, ki je daleč od dejstva - tega ne bo rekel noben strokovnjak.
Prepričan sem, da znamenitih bulmastifov tudi Cesar Millan ne bi mogel prevzgojiti, po vsej travmatiziranosti.
Že v prvem odstavku si jo konkretno pihnil mimo. Tisti pes je bil iz zavetišča in je bil že naročen za uspavanje, ker je bil napadalen do ljudi. Cesar ga je vzel k sebi in ga (ker ima tudi sam poseben odnos do rottijev) kasneje podaril svojemu sinu!! Da, zame je to več kot uspešna rehabilitacija.
V oddaji vsega sigurno ne pokažejo, ker so časovno omejeni, pokažejo pa bistvo in to je važno.
Specifične težave? Daj mi specifičnega psa, ki se na smrt boji vode, ker so ga kot mladička vrgli v reko in ti ga bom v enem tednu naredil plavalca, ljubitelja vode. Lahko mi daš tudi dva, pa bosta postopek in rezultat ista, važen je edino čas, ki ga je treba v to vložiti.
In nisem rekel, da je vseeno, kakšnega psa človek vzame - v bistvu sem rekel, da mora biti na to zelo pozoren. Vsakega psa se da popraviti, koliko ljudi je to dejansko sposobnih storiti, pa je drugo vprašanje. Verjetno bolj malo.
Lateral,
namesto koliko, raje vprašaj kakšne in koliko časa v življenju sem že preživel z njimi. Pa preden nadaljujeva, se vprašaj: si sposoben svojima v vsakem trenutku vzeti kost iz gobca ali skledo s hrano? ju lahko predstaviš vsakemu socializiranemu psu? nimata nobenih fobičnih reakcij (grmenje, petarde, veterinar, voda ...)? imata odličen odpoklic? Če vsaj na enem od teh področij šepata, bolje, da sploh ne odgovarjaš več.
Specifične težave? Daj mi specifičnega psa, ki se na smrt boji vode, ker so ga kot mladička vrgli v reko in ti ga bom v enem tednu naredil plavalca, ljubitelja vode. Lahko mi daš tudi dva, pa bosta postopek in rezultat ista, važen je edino čas, ki ga je treba v to vložiti.
In nisem rekel, da je vseeno, kakšnega psa človek vzame - v bistvu sem rekel, da mora biti na to zelo pozoren. Vsakega psa se da popraviti, koliko ljudi je to dejansko sposobnih storiti, pa je drugo vprašanje. Verjetno bolj malo.
Lateral,
namesto koliko, raje vprašaj kakšne in koliko časa v življenju sem že preživel z njimi. Pa preden nadaljujeva, se vprašaj: si sposoben svojima v vsakem trenutku vzeti kost iz gobca ali skledo s hrano? ju lahko predstaviš vsakemu socializiranemu psu? nimata nobenih fobičnih reakcij (grmenje, petarde, veterinar, voda ...)? imata odličen odpoklic? Če vsaj na enem od teh področij šepata, bolje, da sploh ne odgovarjaš več.
1. Vzeti kost/hrano/igračo... Ja, to je prva stvar kar sta že kot mladiča bila naučena. Tudi pred posodo čakata, dokler ne rečem "vzami".
2. Predstaviti psu... Ja, ker sta pravilno socializirana. Sploh Rottweiler je car, ker je tudi do "podivjanih" psov brez povodca čisto hladen.
3. "Fobije"... Jih ni več. Pri boxerki sem odpravil streloplašnost.
4. Odpoklic. Tak, kot mora biti. Oba imata B-BH (94 in 96 točk), Rottweiler gre naprej na IPO.
Gledati Dog Whisperer-ja in živeti s psom ni isto, kot sam vzgajati in učiti od mladiča naprej. In dokler ne boš ti napisal kaj konkretnega, je res bolje da sam nehaš odgovarjati v temi in jo raje spremljaš. Mogoče se še kaj naučiš...
P.S. Se spomnim tvoje teme o nabavi psa...
2. Predstaviti psu... Ja, ker sta pravilno socializirana. Sploh Rottweiler je car, ker je tudi do "podivjanih" psov brez povodca čisto hladen.
3. "Fobije"... Jih ni več. Pri boxerki sem odpravil streloplašnost.
4. Odpoklic. Tak, kot mora biti. Oba imata B-BH (94 in 96 točk), Rottweiler gre naprej na IPO.
Gledati Dog Whisperer-ja in živeti s psom ni isto, kot sam vzgajati in učiti od mladiča naprej. In dokler ne boš ti napisal kaj konkretnega, je res bolje da sam nehaš odgovarjati v temi in jo raje spremljaš. Mogoče se še kaj naučiš...
P.S. Se spomnim tvoje teme o nabavi psa...
pri klosarju doma imajo beaucerona...
škoda klshar, da te ni bilo zravn, ko so se odločili, da uspavajo del pitbullov iz litijskih pasjih borb, pa bullmastife do saškota bi tudi ti prevzgojil, če v 1 tednu lahko odpraviš strah pred vodo (policijskim strokovnjakom ni uspelo pri nekem ovčarju, dobila ga je kolegica)
škoda klshar, da te ni bilo zravn, ko so se odločili, da uspavajo del pitbullov iz litijskih pasjih borb, pa bullmastife do saškota bi tudi ti prevzgojil, če v 1 tednu lahko odpraviš strah pred vodo (policijskim strokovnjakom ni uspelo pri nekem ovčarju, dobila ga je kolegica)
No, kloshar .... predstavi svoje reference. In ne, gledanje neke oddaje se ne šteje za referenco.
So te že pozvali, da "se predstavi", pa očitno nimaš kaj predstaviti.
So te že pozvali, da "se predstavi", pa očitno nimaš kaj predstaviti.
Zakaj bi moral karkoli predstavljati in dokazovati? Povedal sem dejstva in to je glavno. Ne vem, zakaj se morate takoj spuščati na osebni nivo. A če bi imel doktorat iz kinologije, bi pa vse povedano držalo? Moja referenca je delo in življenje s psi od ranega otroštva. Danes začnem z vzgojo dveh mladičkov, mojega 5. in 6. psa.
Lateral, očitno nekaj pojma o psih že imaš. Kaj te torej najbolj muči glede napisanega?
Lateral, očitno nekaj pojma o psih že imaš. Kaj te torej najbolj muči glede napisanega?
No, se bom pa še jaz na tvoj odgovor obesil.
Najprej praviš:
Torej pozivaš, naj ne generaliziramo, nato pa sam pametno zaključiš:
Kaj je pri dobermanu in NOju odvisno od socializacije in pri huskyju ni? V kakšnem smislu je pri huskyju bolj izražen nagon kot pri noju?
Kaj pa tole?
Če prav razumem, ti izhajaš iz stališča, da je v vsakem psu že a priori ob rojstvu prisotna agresija in da če se jo potencira v otroštvu, bo to avtomatsko težko ali nepopravljiva posledica. Agresija, dragi moj, ni nič drugega kot način komuniciranja, ki izhaja iz slabe vzgoje, največkrat pa kar iz strahu in negotovosti. In s pozitivno afirmacijo, pozitivnim nagrajevanjem, odnosom, zdravim načinom življenja in striktnim popravljanjem, se da vsako agresijo kontrolirati in kasneje odstraniti. Psi (in tudi nobene druge živali) niso a priori agresivno nastrojene, ampak vsi težijo k miru.
Človek misli, da naredi s psom en tečaj poslušnosti, dobi neko diplomico in je avtomatsko strokovnjak. A tak tečaj naredi vsaka stara mama (tudi sam sem ga).
Najprej praviš:
Torej pozivaš, naj ne generaliziramo, nato pa sam pametno zaključiš:
Kaj je pri dobermanu in NOju odvisno od socializacije in pri huskyju ni? V kakšnem smislu je pri huskyju bolj izražen nagon kot pri noju?
Kaj pa tole?
Če prav razumem, ti izhajaš iz stališča, da je v vsakem psu že a priori ob rojstvu prisotna agresija in da če se jo potencira v otroštvu, bo to avtomatsko težko ali nepopravljiva posledica. Agresija, dragi moj, ni nič drugega kot način komuniciranja, ki izhaja iz slabe vzgoje, največkrat pa kar iz strahu in negotovosti. In s pozitivno afirmacijo, pozitivnim nagrajevanjem, odnosom, zdravim načinom življenja in striktnim popravljanjem, se da vsako agresijo kontrolirati in kasneje odstraniti. Psi (in tudi nobene druge živali) niso a priori agresivno nastrojene, ampak vsi težijo k miru.
Človek misli, da naredi s psom en tečaj poslušnosti, dobi neko diplomico in je avtomatsko strokovnjak. A tak tečaj naredi vsaka stara mama (tudi sam sem ga).
