SSD disk

Še moje izkušnje s SSD diskom:
na prvi sliki je rezultat programa HD tune, ki sem ga pognal na novem računalniku enkrat julija lani. Na drugi sliki je rezultat, ki sem ga pognal danes. Nekega občutnega padca hitrosti ni opaziti. Na tretji sliki je za primerjavo še rezultat na WD HDD-ju, ki ga imam v RAID polju. Gre za služben računalnik, na njemu imam tudi programe za 3D modeliranje. Delo na SSD je precej hitrejše, saj ti programi precej berejo in zapisujejo podatke na disk, zato so analize, ki jih poganjam s SSD namesto HDD, za cca 1/3 hitrejše. Tudi delo z velikimi datotekami je hitrejše, štopal sem, da mi 50MB veliko autocadovo predlogo na SSD dopre skoraj v pol manj časa, kot na HDD.
Edino pomanjkljivost SSD (poleg velikosti seveda) sem opazil, da ko mi program za modeliranje na polno dela, mi vsake toliko časa računalnik zmrzne za dve sekundi. Če imam datoteko shranjeno na HDD, tega zmrzovanja ni.

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Malo offtopica ..

Klikni za razširitev

Precej smo ze zatavali

Citat:
Imaš delno prav, delno pa precej pretiravaš. Ti mešaš fizični zapis na disk z "virtualnim" - to je narobe.

Klikni za razširitev

Kje se ti pa zdi, da jaz to mesam ? Jaz sem poudaril ze takoj na zacetku, da so podatki na disku zapisani skupaj z ECC (LDPC ali RS recimo), pojdi pogledat nazaj po temi.

Napisal sem tudi, da kljub temu, da ECC opravlja svojo dolznost, lahko - in tudi v praksi - pride do take okvare, ki je ECC algoritem ali ne more zaznati, ali pa jo lahko zazna, ne more pa je odpraviti. Posledica so podatki na disku, ki niso enaki zapisanim (z vidika uporabnika so relevantni samo tisti, ki jih ti pravis "virtualni", spremenjeni so pa seveda tako tisti, ki so fizicno zapisani, kot tisti, kar kontroler diska rekonstruira iz njih). To je dejstvo.

Citat:
Laično se to da opisat kot "sudoku" .. torej imaš izpolnjenih samo nekaj polj pa še vedno lahko 100% rekonstruiraš (z matematiko) ostala.

Klikni za razširitev

Sudoku je pa odlicen primer ! Skoda, da se nisem sam tega spomnil, res dobra analogija.

Citat:
Kar se tiče izvajanja binarne kode spet ni res da če manjka en bit da bo vse ok. Samo zaporedje binarne kode se izvaja po nekem vrstnem redu in če ti vmes "manjka" en bit se program sesuje.

Klikni za razširitev

Heh, se pa zapicis v detajle tam, kjer je to najbolj nesmiselno, pa se narobe si prebral napisano ali pa zadeve ne razumes. Primer, ki sem ga uproabil (ker ga je omenil nekdo pred mano), je bila napaka enega bita v programu, kar v praksi spremeni ali opcode ali podatke. Bit, ki je okvarjen, seveda nikamor ne izgine, le tak ni, kot je bil zapisan ob zacetku (vrednost je apc komplementirana).

Od mesta in vrste napake je odvisno, ali bodo posledice tak ukaz, ki bo program onesposobil, tak ukaz, ki se bo izvedel in izvedbo uspesno zakljucil, a z napacnimi rezultati glede na to kar bi moral narediti v neokvarjenem programu, ali pa tak ukaz, ki bo prisel do istega rezultata kot v neokvarjenem programu, v primeru cesar se seveda razlike sploh ne bo opazilo.

Citat:
Kako je potem po tvojem s šifriranjem datotek in map? Ali pa s stiskanjem? Tukaj je en bit tako pomemben da bi izguba vodila v izgubo celotnih podatkov .. pa ne vem če se to dogaja dnevno.

Klikni za razširitev

Kako kaj je s tem ? Ko se podatki pokvarijo in ce ni na voljo nobene redundance, je arhiv zanic in ne more biti zanesljivo v celoti restavriran nazaj v zacetno stanje. Vsak, ki je kdaj imel opravka z igricami za racunalnike pred prihodom CDjev, se spomni, kako je klel pirata, ker je 5. disketa iz niza sedmih, na katerem je bil razparceliran kaksen glomazen .ARJ najnovejse superduper igre, imela defekten CRC

O frekvenci pojavljanja tega se da mnogo debatirati, jaz sem napisal le, da pri magnetnih diskih ni nobene 100% zanesljivosti, navedel sem tudi primer (gor imas link, poglej stanje svojih diskov in nam postrezi s stevilkam - morda bos neprijetno preseneceni) diska v garanciji, s katerim ni nihce nic slabega pocel, pa je pac prislo do okvare podatkov. Zaradi okvare ni zaznavno krepnil se noben program (gre za sistemski disk), pa je do napak kljub temu prislo. A potem napake ne obstajajo, ce jih ne vidis kot takojsen crash sistema (kot majhni otroci, ki si pokrijejo oci in so nevidni ) ?

Citat:
Skratka na strojnem nivoju - na nivoju fizičnega zapisa 1 in 0 na sam disk prihaja redno do napak, ki pa so normalne in v svetu računalništva. Te napake (so več ali manj naključne) nikakor ne vplivajo na delovanje računalnika in jih uporabnik ne more zaznat. Če je napak na površini diska (pre)več se jasno to lahko opazi kot napaka, ampak ta napaka je zaznana tudi s strani OSja in se potem sam FS potrudi da tja ne piše (bad sector)!

Klikni za razširitev

No, to ne more biti res - ce jih res ne morem zaznati, kako jih pa potem lahko zaznam ? Napisal sem kako se manifestirajo in kako jih precej verjetno lahko opazi vsak od vas (okvare v filmih, ki ste jih shranili par let nazaj), navedel sem kako jih opazi tudi kontroler diska sam, ti pa kljub temu trdis, da se jih ne da zaznati. To ne drzi, seveda se jih da zaznati in ce se jih da, potem so podatki ze okvarjeni.

No sej misliva isto, edino se ne strinjava v zakjučku. Še vedno trdim da je napak v realnem svetu zelo malo oz. toliko malo da se tebi in povprečnemu uporabniku ne more zgoditi izguba podatkov brez da bi se okvaril disk (bad sektorji spadajo v to kategorijo). Torej ne moreš izgubit fajla brez da bi sistem to opazil in na sistemski ravni opozoril. Torej ne more se ti zbrisat 15 frjemov v filmu in hkrati sistem ne javi errorja ob pregledu diska.

S posebnimi programi lahko seveda FIZIČNO preveriš disk in tam so napake, ampak te niso kritične. Če ti npr. nek program zazna kritične napake (vsak proizvajalec disko celo ima lastne programe za svoje diske) lahko tak disk (v primeru garancije) reklamiraš.

Tisti tvoj programček samo prebere (SMART) podatke iz diska in to je to, smart podatki se drugče uporabljajo tudi v mnogi kontrolerjih in FS za nadzor "zdravja" diska. Sicer uporabljam na vseh mašinah že par let linux, tako da ti ne morem sporočit stanje mojega diska ti pa lahko poženem kakšno diagnostiko v linux orodjih!

Pa bodi dovolj offtopica, SSD imajo več realnih (in še več potencialnih) problemov z izgubo podatkov kot pa HDD. Je pa jasno SSD dobra stvar za določene uporabnike ne pa za vse .. koneckoncev lahko tudi mountaš FS z OSjem na RAM pa še vedno ne bo dovolj hitro, medtem ko bo za druge stvari zelo hitreje.

SSD disku začne padat hitrost, ko se začnejo dogajat prepisi istih "sektorjev" - če imaš ti 80GB disk, 20 GB zasede OS in fiksno programje potem se ti ostali podatki (tudi temp) lepo razporejajo po (čimbolj) različnih sektorjih. Tako v enem letu resne uporabe ne doživiš padca hitrosti. Če pa imaš 80% diska zasedenega in aktivno uporabljaš disk za temp akcije je kmalu SSD počasnejši od HDD.

Večin povprečnih uporabnikov tega limitai tak ne bo nikoli dosegla (ampak a taki uporabniki rabijo tak disk?), za bolj resne uporabnike je pa prednost SSDja kmalu tudi slabost. In v tem primeru je kakšen WD Raptor v kombinaciji z RAIDom precej boljša rešitev.

še enkrat, gre za služben računalnik, kjer zaradi prej omenjenih prednosti skušam čim več delati na SSD, zato je le-ta večino časa poln okoli 70GB (od skupno 80GB). in upam si trditi, da sem power user, saj prej omenjeni programi zahtevajo kar precej branja/pisanja po disku. moje izkušnje so, da konkretno temu intelovemu SSD po slabem letu aktivne uporabe 8 ur vsak dan, niso padle performanse. v službi smo kasneje nabavili še tri take računalnike, le z naslednjo generacijo SSD. čez par mesecev si bom vzel čas in še na njih zagnal HD tune, za primerjavo

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:

Tisti tvoj programček samo prebere (SMART) podatke iz diska in to je to, smart podatki se drugče uporabljajo tudi v mnogi kontrolerjih in FS za nadzor "zdravja" diska. Sicer uporabljam na vseh mašinah že par let linux, tako da ti ne morem sporočit stanje mojega diska ti pa lahko poženem kakšno diagnostiko v linux orodjih!

Klikni za razširitev

S.M.A.R.T atribute se da brez problemov prebrat po Linuxom. Recimo z smartmontools .

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
No sej misliva isto, edino se ne strinjava v zakjučku. Še vedno trdim da je napak v realnem svetu zelo malo oz. toliko malo da se tebi in povprečnemu uporabniku ne more zgoditi izguba podatkov brez da bi se okvaril disk (bad sektorji spadajo v to kategorijo). Torej ne moreš izgubit fajla brez da bi sistem to opazil in na sistemski ravni opozoril. Torej ne more se ti zbrisat 15 frjemov v filmu in hkrati sistem ne javi errorja ob pregledu diska.

Klikni za razširitev

Saj za ene podatke ni potrebe, da se pokvari polnih 15 framov, da bi slo kaj narobe. Zanimivo bi bilo pogledati koliko je sploh razlike pri okvarjenem filmu in izvornem - dvomim, da je vec kot nekaj bitov. Lahko je to nekaj tako nedolznega, kot malce razmazana slika v videu, lahko pa je (kot ste nekateri implicirali) sesut program ... recimo za kontrolo letenja Bom poskusal najti kaksen objektiven primer.

Filesystem v vecini primerov (Windows, kar uporablja vecina ljudi) ne popravlja svoje vsebine, niti ne preverja konsistence datotek z mehanizmi, kot je hash. Kolikor je meni znano, tega ne pocnejo niti zaresni filesystemi, kot je (bil) npr. ODS od VMSa (za tega sem enkrat zacel pisati fs "driver" za Linux, pa sem se navelical na pol poti, zato sem ga takrat tudi nekoliko od blizje spoznal), niti tega ne pocne npr. ext2/ext3, kar sem najdlje uporabljal v Linuxu, v bistvu mocno dvomim, da ima 99.9% uporabnikov kakrsnokoli preverjanje, kaj sele odpravljanje, kjerkoli nad nivojem vsakega posameznega diska.

Citat:
S posebnimi programi lahko seveda FIZIČNO preveriš disk in tam so napake, ampak te niso kritične. Če ti npr. nek program zazna kritične napake (vsak proizvajalec disko celo ima lastne programe za svoje diske) lahko tak disk (v primeru garancije) reklamiraš.

Klikni za razširitev

Meni nic ne pomaga - ko so enkrat podatki okvarjeni, mi jih tudi zamenjan disk ne bo dal nazaj (pa mine zeloooooo dolgo od prvih opaznih napak do tega, da bi lahko jaz trdil, da mi morajo disk zamenjati v okviru garancije).

Citat:
Tisti tvoj programček samo prebere (SMART) podatke iz diska in to je to, smart podatki se drugče uporabljajo tudi v mnogi kontrolerjih in FS za nadzor "zdravja" diska. Sicer uporabljam na vseh mašinah že par let linux, tako da ti ne morem sporočit stanje mojega diska ti pa lahko poženem kakšno diagnostiko v linux orodjih!

Klikni za razširitev

Heh, najdem kar celo miniaturno distribucijo, ki je namenjena samo pregledu parametrov delovanja, ni vrag, da ne bi imel ti kaksnega orodja ze prilozenega tvoji distribuciji

Ravno to sem hotel - da se kdo drug objavi svoje podatke, da ne bo izpadlo kot da jaz na primeru enega diska (ker imam pac en tak disk v tej skatli, s katere tole pisem in kjer sem se potrudil pogledati) trdim nekaj, kar naj ne bi bilo res. Mislim, da bi bil marsikdo presenecen, ce bi pogledal stanje svojih diskov.

Hvala za razlago...


Malo se te redundančne matematike še spomnim s predavanj diskretnih struktur (seveda samo v logični teoriji). Lahko pa malo ponoviva .

Je pa tudi meni primerjava s sudokum blazno simpatična.

Citat:
Uporabnik Jernej pravi:
Lahko pa malo ponoviva

.

Klikni za razširitev

Evo, prakticen primer: ti si medij, jaz sem kontroler, zaradi preglednosti bova predpostavila, da je kodiranje Hamming 7,4 z dodatnim parity bitom. Izmisli si poljubno 4-bitno stevilko, jaz bom zraven ilustracije ves cas pisal svoj primer, da bo lazje razumljivo.

Moja stevilka bo 1101 (ti izberi kaksno drugo, imas se 15 drugih opcij). Ko bo stevilka imela dodane ECC bite, bo imela osem mest, ta naj bodo po vrsti oznacena od leve proti desni ABCDEFGH. Potem po korakih:

1: Najprej izbrano stevilko razporedi tako, da naredis mesta za ECC bite. Konkretno v tem primeru so ECC biti A, B in D, torej bi jaz z mojo stevilko dobil AB1D101H.

2: Izracunaj posamezne ECC bite:

A: soda (vedno, ko pise pariteta, mislim s tem sodo pariteto, da ne bo kaksnih dvomov) pariteta bitov A, C, E in G (velja: neznana pozicija v casu izracuna = 0, tukaj ne poznas vrednosti A, zato A = 0, da ne vpliva na izracun), v mojem primeru je soda pariteta od 0 1 1 1 = 1, torej A = 1

B: pariteta bitov B, C, F in G, v mojem primeru pariteta od 0 1 0 1 = 0 (je ze sodo stevilo enic), torej B = 0

D: pariteta bitov D, E, F in G, v mojem primeru soda pariteta od 0 1 0 1 = 0, torej D = 0

4: Sestavi doslej poznano besedo z ECC biti vred. Pri meni je to 1010101

5: Izracunaj tudi H kot sodo pariteto vseh besede bitov, tako da se vzpostavi sodo stevilo enic. Pri meni je H = 0, celotna beseda je torej 10101010. Preveri, da je zdaj res sodo stevilo enic v besedi. Ce ni, si nekje nekaj zabrkljal in se vrni na prvi korak.

6: Zabavni del:

6a: v besedi iz koraka 5 pokvari tocno en poljubni bit (vrednost mu komplementiraj). Tako spremenjeno besedo zapisi. Npr. ce bi v moji besedi pokvaril drugi bit z leve, bi dobil 11101010.

6b: v besedi iz koraka 5 pokvari tocno dva poljubna bita in tako spremenjeno besedo zapisi. Recimo, da v mojem primeru pokvarim prvi in tretji bit z desne, potem dobim 10101111.

6c: v besedi iz koraka 5 pokvari tri ali vec poljubnih bitov. Recimo da v mojem primeru pokvarim kar stiri srednje bite, dobim torej 10010110.

7: Napisi dobljene besede iz korakov 5, 6a, 6b in 6c v to temo v nakljucnem vrstnem redu !!! (npr. najprej besedo iz 6b, potem iz 6a, potem iz 6c, potem iz 5; ni nam treba povedati v kaksnem, si pa sam nekam zapisi !), pa ti bom v odgovoru pokazal zakaj mirroring ni najboljsa resitev (tudi v tem primeru je porabljenih za ECC 100% vec prostora, kot ga zahteva samo zapis izvornega podatka) in kaj sploh lahko naredi ECC z okvarjenimi podatki. Nekaj se da narediti, rezultat je lahko prav zanimiv; konkretno se tak nacin zapisa (sicer brez dodatnega parity bita) uporablja za polje RAID2.

Originalen podatek (tisto zacetno 4-bitno besedo) pa imej nekje varno spravljeno (tega ne napisati sem), da ne bo potem dileme katera je bila izbrana

Ajd, pišeš zanimivo in poučno sem ti dal 5 zvezdic, tudi če še vedno mislim da si malce paranoičen s to izgubo podatkov na diskih!

Evo stanje mojega najbolj znucanega diska - 2.5" v prenosniku ki je v pogonu 24ur/dan, občasno gre malce na sprehod (tresljaji) itd.

(po ogledu teh podatkov bi rekel da je disk zanič in da dnevno izgubim vsaj pol diska, ampak jst napak nisem zaznal, vse deluje BP, in pa overall SMART status je OK [torej disk sam zase pravi da je zdrav])



.. sicer je tole že precej off; mogoče bi morali odpret novo temo!

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Ajd, pišeš zanimivo in poučno sem ti dal 5 zvezdic, tudi če še vedno mislim da si malce paranoičen s to izgubo podatkov na diskih!

Klikni za razširitev

Hvala, hvala

Nisem paranoicen (vsaj ne v smislu pricakovanja apokalipse mojih podatkov), opozarjam samo, da ni nic perfektno zanesljivega v racunalnistvu in da se vidijo napake tudi ob cisto normalni uporabi. Nekateri uporabniki zares verjamejo, da je magnetni disk resitev za trajno shranjevanje podatkov in da lahko samo ob odpovedi celega diska pride do izgube podatkov. Vsak od nas je malce len, dokler ne gre kaj narobe, je vse dovolj dobro (nisem nobena izjema).

Vsak, ki ima pomembne podatke, jih bo razselil na vec razlicnih medijev (morda tudi na vec razlicnih tehnologij zapisa, npr. CD in HDD), da ne bo potem jok in stok, ko se zgodi kaj neprijetnega slikam/filmckom od takrat, ko je mulc shodil

Zakaj pa so trakovi najprimernejši za trajno shranjevanje podatkov? Tam je enako magnetni zapis, mogoče ni tako mikro, ampak magnetni pa je. Disk je enako magnetni zapis. Če nekaj posnameš na trak pa daš v sef za deset let, al pa če posnameš na disk in daš v sef. Ali je disk na slabšem? Res je, da je to tema SSD vs. HD.

lp

Beats me, jaz ne bi upal trditi, da so boljsi (izkusnje s "streamerji" iz prve polovice 90ih let, ko se ni bilo CDjev in je na tak trak slo za vec kot cel disk vsebine).

Izkusenj s profesionalnimi trakovi nimam, bi si pa drznil ugibati, da je gostota zapisa vseeno bistveno manjsa, s tem pa tudi nevarnost za podatke. Tudi hranjenje in klimatski pogoji so precej ugodnejsi, kot za en disk.

Če sem povsem iskren, so tale navodila malo beyond my knowledge .

Zalomi se mi že v štartu. Pariteta je sodost / lihost, ne?

Citat:
soda pariteta od 0 1 1 1 = 1, torej A = 1

Klikni za razširitev

A ni 0111 = 7 = liho število?

Citat:
Uporabnik Jernej pravi:

Če sem povsem iskren, so tale navodila malo beyond my knowledge

.

Zalomi se mi že v štartu. Pariteta je sodost / lihost, ne?

Citat:
soda pariteta od 0 1 1 1 = 1, torej A = 1

Klikni za razširitev

A ni 0111 = 7 = liho število?

Klikni za razširitev

Soda ("even") pariteta pomeni, da mora biti rezultat (s pariteto vred) na koncu sodo stevilo. Ne gleda se vrednost stevila v desetiskem zapisu (za parnost/neparnost bi potreboval samo informacijo o stanju LSB), temvec stevilo enic.

V zgornjem primeru 0 1 1 1 so tri enice, tri ni sodo stevilo, torej je treba dodati 1, da bo sodo (stiri).

http://en.wikipedia.org/wiki/Parity_bit