Šolstvo VS gospodarstvo

Citat:
Uporabnik gs1422 pravi:
FERI: Na prvi strani v meniju klikneš osebje. Tu je "vodstvo". Pod tem seznamom je pa "baza zaposlenih". Za takšne in drugačne razvrstitve po nazivih je pa potrebno malo globje "poklikat".

Z docenti osebno nimam slabih izkušenj, čeprav bi se znalo dogajati podobno kot pri rednih profesorjih. Pogoj za habilitacijo mislim, da so trije 1.01 v vodilnem avtorstvu in nastopno predavanje, potem je pa mir za 5 let. Mislim pa, da za ponovno volitev v naziv, po petih letih ni potrebno novih treh 1.01, ampak veljajo stari trije tako, da načelom bi res lahko stagniral... Aja, sem pa zvedel za primer enega doc.-a, ki je članke "kupil". Za 1.300,00 € se najdejo ljudje, ki so pripravljeni odstopit vodilno avtorstvo. Bom ob prvi priložnost išel firbcat na njegova predavanja in poročam.

Šolnine po moje ne bodo pripomogle k izboljšanju stanja. Sa j že imamo recimo Dobo, Geo... No ja, študetje res ne študirajo v nedogled samo kvalitete pa ne bi komentiral.

Smo preveč balkanci.

Sicer pa "đabe", da tu debatirava. Stanja ne bova izboljšala, kaj se pa dogaja pa tako ne moreš dojet (ali pa nočeš verjet) dokler sam ne poizkusiš.

Klikni za razširitev

Se pardoniram glede seznama.
Ampak je pa skrit in zavit v nemogoče barve, da človeka oči pečejo ko bere.
Sploh se mora pa orto namatrat, da ugotovi, kdo vse so redni profesorji, saj so tako lepo "po socialistično" nameštrani med "receptorke, računovodje in vratarje". Izgleda, da so pri vas res vsi kadri enaki

@glede šolnin - argument zavračanja šolnin zgolj zato, ker "to pri nas ne laufa - poglejte Dobo" je milorečeno neresno. Ker na Dobo se vpisuje populacija, ki sploh ni material za univerzo (jih je univerza tako ali drugače izpljunila oz. se ne vidijo, da bi tam sedeli pred knjigami) in išče samo papir.

BTW Še vedno vztrajam, da so za stanje na Univerzah v ogromni meri krivi študentje sami. Opazuj, kaj delajo, kaj bi lahko delali, kateri profesorji veljajo za dobre, kateri pa za slabe,...... In boš videl, da imam prav.

Citat:
Uporabnik jtfc pravi:

Primer, na določeni operaciji prihaja do izmeta.
1) Raziščeš problem
2) Izdelaš kontrolnike
3) Popraviš operacijske liste
4) narediš plan kontrole
5) izdelaš lekcijo kako je potrebno kontrolirati izdelke
6) se pogovoriš z vsakim delavcem, ki dela na tisti operaciji. ( zakaj, kako, kolikrat, itd)

Klikni za razširitev

Sigurno si to napisal samo v grobem, ker se ti tistih nekaj 100 točk, ki vmes manjkajo ni dalo pisat? Ne zamerim, tudi meni se ne bi .

Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
Na koncu enkrat čez 2 tedna prideš v ponedeljek na šiht in ugotoviš da se je prejšnjo noč delalo izmet pol izmene.

Vzroki delavec je:
- spal
- imel piknik
- dirkal je s tovornim vozičkom po proizvodnji
- sexal

Vse sort sem slišal in videl. Če ti kako drugače to lahko imenuješ je pa nekaj hudo narobe stabo!! Pojdi kdaj kako proizvodnjo pogledat ob 3-4 ponoči in boš hitro izgubil tvoje socialistične predstave o delavcih.

Klikni za razširitev

Nič ni lepšega kot proizvodnja ob treh, štirih zjutraj. Stranke spijo (razen tiste na oni strani luže), telefoni so tiho, ti pa se lahko povsem posvetiš proizvodnji. Če bi bili vaši delavci pravilno motivirani, ne bi počeli takih neumnosti.

Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
-glede modelirnikov:
V večini primerov znajo ljudje delati z enim ali dvemi modelirniki. Če pa pride potreba pa ga verjetno hitreje osvojijo tretjega kot kakšen začetnik. Na slovenskem trgu jih prodajajo vsaj 10 modelirnikov. Tko da je brez veze, da bi se kakega X učil dokler ne vem da ga bom potreboval. Se tudi programerji znajo programirat v enem ali dveh jezikih. Verjetno ti ne poznaš kakega, ki bi znal v 10-ih solidno in enako dobro. No pri tebi je vse mogoče

Glede Pro/e 4. Če znam golfa 3 voziti, bom tudi golfa 5 mogoče se bom 2 dni lovil, kje je kakšen gumb. Samo peljalo bo vseeno. Velikokrat firme spustijo kakšno verzijo, da ne pošiljajo ljudi prevečkrat na šolanje. ( še posebaj če ni velikih sprememb v segmentu, ki ga oni uporabljajo)
Pač če pošiljaš model naprej ga je najbolje dati v tak format, da se ga ne da spreminjat. Step in Iges format se uporablja za pošiljanje med različnimi modelirniki. Dxf se pač uporablja za izdelke, ki se jih konturno reže. (AWJ, plazma, laser).

Klikni za razširitev

Prodaja se "sve i svašta". Kaj pa uporablja stroka? Dva, ki sta trenutno pod isto streho. PROE-ja za konstrukcijo in "Katjo" za dizajn.
Pa ti lahko povem, da je približno tako tudi drugje po svetu.

Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
-Glede certifikatov ISO.
To imajo verjetno samo tapravi kakavostniki v firmi ali kakšni presojevalci ali pa kakšni zunanji svetovalci.
Moj šef, vodja proizvodnje ni imel nič, zakaj bi jaz imel???

?

Klikni za razširitev

Uf, takšne stvari me vedno znova razžalostijo. Certifikat ISO visi danes že na vsaki Petrolovi črpalki, če se ne motim ga imajo tudi restavracije na teh črpalkah. Osebno poznam kuharico in pa vzdrževalca kotlovnice, ki ima papir, da je šolan po ISO-ju in, da je njegovo delo skaldno s tem.

TS je pa tisto, kar se je do prihoda gospodarske krize prodajalo. Tega pa res ni imel vsak.

Če že niste imeli potrebe po TS-u, bi človek pričakoval vsaj kak splošen ISO. Glede na ta odstavek jaz vašemu šefu proizvodnje ne bi ponudil več kot 800,00€ - bruto. In ja.

Zakaj bi ti imel papir če ga tvoj šef nima?

@Kozarčeva, kaj sem ti pravil o naši mentaliteti? Tu imamo dokaz da naši ljudje ne čutijo nobene potrebe po znaju. Kaj šele potrebno po tem, da bi investirali v znanje in ga potem prodali.

Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
-glede orodjarne:
Če ima človek poklicno šolo, pomeni da je imel prakse skoraj eno leto v orodjarni. To pomeni, da sem enkrat delal vsaj po en mesec na vsakem od teh strojev: stružnici, rezkalnemu stroju, brusilnem stroju ( ploščinski in okroglinski).

Klikni za razširitev

Mesec prakse na vsakem od teh strojev pomeni ravno toliko, da človek dobi občutek kaj se da narediti in kaj ne, pa nič več.
Je pa to dobrodošlo s tega stališča, ker sem videl že konstrukterje, ki so projektirali stvari, ki se jih sploh ni dalo izdelati (po razumni ceni).

Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
Za zaključek: Kaj od nevem kakšnih plač v industriji pišeš, če si pa potem tiho od naslovov, če povem da sem pripravljen delat za celo jurja manj kot ti namiguješ da imaš.

Zdaj si pa zamisli kakšnega inženirja, ki je za 10 let zaspal v Uniorju, recimo da je samo odkovke meril in tehtal. Kam naj gre pa on s svojimi referencami? Jah tudi taki ljudje so. Kaj ni za takega človeka idealno, da gre učit? Delal bo manj in imel bo večjo plačo. Tvojih nevem kakšnih potrebnih referenc ne bo nikoli imel.

No na hitro sem napisal.... Zdaj pa res over&out za mene.

Klikni za razširitev

No saj se bomo kmalu razumeli. Od treh inženirjev z referencami tvoje ideologije, bo podjetje imelo manj koristi kot od enega z refrencami moje ideologije. Vsi trije tvoji inženirji skupaj,bodo podjetje stali več kot eden moj. In kaj je bolj socialistično? Zaposliti tri inženirje, ki se ti po podjetju vozijo z "rudlni", v nočnih seksajo in negodujejo kako so slabo plačani ali enega sposobnega in marljivega, ki dela za dva (in jasno dvojno plačo)?

Kolega, kot pravi "kozarčeva" imam morda res visoka pričakovanja. A taki ljudje obstajajo - jasno po svoji ceni. In še enkrat, tvoj nastop v tem postu je ponovno potrdil moje pisanje iz prejšnjega posta. Žal.

Ah, sneg je zapadel.

Ker še nisem popolnoma prebujen in neko črno čudo tehnike sopiha paro, da bo iz trenutno legalnega poživila izcedilo nekaj kofeina... na kratko odgovorim.

Na FERI-ju so po sezamu res vsi enaki. Dejanski odnosi so pa taki, da so tajnice in administracija najbolj "visoki". Vsi so za vse zadolženi, nobeden ne nosi nič odgovornosti, nobeden nič ne dela, vsi imajo vedno čas za kavo, aroganca do sodelavcev pa je na vrhuncu. Če jim tako ugaja pa naj se tako imajo.

Na FS-ju je situacija malo boljša. Tam pa obstaja dva pola, ki sta popredalčkana zgolj politično. Odnosi med njima so pa taki kot med Violami in Green Dragonsi.

Po analizi anket, ki jih opravljajo študentje o "priljubljenosti" profesorjev so med najbolj priljubljenimi tisti, ki veliko govorijo a malo povejo. Tisti, ki dajo vsebino izpita na internet in jo je potrebno potem na zagovoru samo recitirati. Morda bi tak izpit raje imenoval komemoracija? Rezultat je potem: "dr. Janez Novak, uni. dipl. ing. linije najmanjeg otpora". Na dnu lestvice so ponavadi tisti, ki veliko dajo a hkrati tudi veliko zahtevajo. "Ker imam preveč časa" sem "prvega" in "zadnjega" preveril še na SICRIS-u. Po ARRS točkovanju je razmerje med njima 1:3 (v korist "zadnjega").

Bah, če po pravici povem tudi sam nisem bil nič boljši. Vsaj nekje do polovice študija ne. Sedaj se sicer tolčem po glavi zaradi tistih "lukenj" v optiki, fluidih, magnetiki... In proste večere preživljam ob strokovni literaturi, da to nadoknadim. Po prvem zimskem semestru sem hotel vse skupaj pustit (kolokvij iz fizike je bil porazen), če bi takrat bilo vse skupaj plačljivo bi to verjetno tudi storil. Da sem dojel kaj je dobro in kaj ne je trajalo kar nekaj časa...

Morda pa eni samo "odrastemo" bolj pozno kot drugi in zaradi tega ne bi "štrajfali" vseh udeleženih s šolninami?

Sicer pa! Sedaj imamo en kup "rednih" ministrov in en kup "izrednih". Ti bodo že vedeli kaj bo najbolje za Slovensko rajo! Prepustimo se toku in opazujmo kaj bo iz tega nastalo.

Šolnine krepko pripomorejo k hitrosti odraščanja.
Verjemi.

(govorim na osnovi "nebroja" primerov ljudi, ki so se spravili k študiju baje neskončno težkih predmetov kot je statistika šele takrat, ko so pljunili iz žepa 100+ evrov. In ga - čeprav je baje to izpit, ki ga nikoli ne moreš narediti - položila z 8 ali več. BTW Inštruktor je učil po popolnoma isti metodi in na istih nalogah kot asistenti na vajah.... Ynos zna na to temo povedati še več od mene...).

Ha, ha. Očitno na FERI-ju nekdo spremlja najino temo.

COPY/PASTE iz portreta :

Nekoč je študiral zelo majhen delež populacije, saj so bile omejitve vpisa že za srednjo šolo, zato na gimnazijo ni mogel vsakdo. Tisti, ki so se odločili za študij, so si zato veliko bolj prizadevali, da bi vstopili na fakulteto, ki so si jo izbrali, in med njimi je bil tudi gospod X. Sicer se nekaterim, ki so imeli od staršev finančno podporo, ni tako mudilo diplomirati in so uživali še kakšne druge vidike življenja, kar pa se mu ne zdi nič slabega, saj namen študijskih let ni samo študirati, ampak tudi spoznavati vse mogoče stvari.

A se ne vrnemo potem par stoletij nazaj, ko je bila izobrazba zgolj domena premožnih ljudi, oziroma par stoletij naprej, ko bo zdravje zgolj domena premožnih ljudi?

A ni bila ena izjava na zagrebški ekonomski fakulteti (afera indeks), da bodo diplomirali tisti, ki imajo denar, tisti, ki ga nimajo se bodo pa učili (v našem primeru še delali in odplačevali kredit za šolnino)?

Take z inštrukcijami pa poznam ja. Na brežiški gimanziji profesorica matematike v popoldanskem času nudi inštrukcije tistim, ki jim matematika ne gre, po inštrukcijah pa postnanejo pravi strokovnjaki za matematiko. Očitno je težava v uri predavanj. Študentje zjutraj še ne dojemajo snovi tako dobro kot jo zvečer.

Offtopic: Po drugi strani pa... Saj našemu šolstvu nič ne manjka. Si slišal, kaj so naši študentje delali na MIT-u? Ha?

Citat:
Uporabnik gs1422 pravi:
Ha, ha. Očitno na FERI-ju nekdo spremlja najino temo.

COPY/PASTE iz portreta :

Nekoč je študiral zelo majhen delež populacije, saj so bile omejitve vpisa že za srednjo šolo, zato na gimnazijo ni mogel vsakdo. Tisti, ki so se odločili za študij, so si zato veliko bolj prizadevali, da bi vstopili na fakulteto, ki so si jo izbrali, in med njimi je bil tudi gospod X. Sicer se nekaterim, ki so imeli od staršev finančno podporo, ni tako mudilo diplomirati in so uživali še kakšne druge vidike življenja, kar pa se mu ne zdi nič slabega, saj namen študijskih let ni samo študirati, ampak tudi spoznavati vse mogoče stvari.

A se ne vrnemo potem par stoletij nazaj, ko je bila izobrazba zgolj domena premožnih ljudi, oziroma par stoletij naprej, ko bo zdravje zgolj domena premožnih ljudi?

A ni bila ena izjava na zagrebški ekonomski fakulteti (afera indeks), da bodo diplomirali tisti, ki imajo denar, tisti, ki ga nimajo se bodo pa učili (v našem primeru še delali in odplačevali kredit za šolnino)?

Take z inštrukcijami pa poznam ja. Na brežiški gimanziji profesorica matematike v popoldanskem času nudi inštrukcije tistim, ki jim matematika ne gre, po inštrukcijah pa postnanejo pravi strokovnjaki za matematiko. Očitno je težava v uri predavanj. Študentje zjutraj še ne dojemajo snovi tako dobro kot jo zvečer.

Offtopic: Po drugi strani pa... Saj našemu šolstvu nič ne manjka. Si slišal, kaj so naši študentje delali na MIT-u? Ha?

Klikni za razširitev

Na citat s FERIja - ne pričakujem, da bo slovenski študent imel drugačno mnenje.
Kot ne pričakujem od 5 let starega otroka, da je sposoben dojeti, zakaj je treba v vrtcu iti po kosilu spat.

Na premožne ljudi - 90% Slovencev je premožnih. To so osebki, ki živijo v lastniškem stanovanju in po vseh mednarodnih klasifikacijah sodijo v premožen sloj. Torej očitno denar je, samo za šolanje ga je škoda. Zakaj bi država plačevala za nekaj, kar sami ljudje mislijo, da "je škoda"?

Na učiteljico - delati znanost iz "outlierjev" se mi zdi nerelevantno.
Sploh če študiramo družbosloven pojav, kot je motivacija k študiju.
Ker se na drugi strani vedno najde nek ynos, ki pa ne predava, pa vseeno doživlja podoben "motivacijski" efekt na povsem enakih razlagah in na povsem isti snovi...

Itak bi bila pa do skrajnosti previdna, preden bi vse učitelje "po defaultu" proglasila za zanič in samo nekaj silno redkih izjem za dobre (kar ves čas skušaš prodati).
Kot si sam lepo povedal - od istega učitelja in od povsem istih predavanj dobiš ven tako luzerje, kot tudi ne ravno malo skupino ljudi, ki pa - najbrž čudežno - dobijo znanje, ki je dovolj za zmago na MITju.
Skrivnost je pač v tem, da prvi trpijo, ko gledajo v knjigo, druge pa zadeva zanima, se vanjo poglobijo, jo razumejo in želijo v tem delati. Pač študirajo, kot se študij razume na kupu svetovno uglednih univerz, pri nas pa ne.
Sorry, ker ne vidim nobenega objektivnega razloga, da bi socialno podpirala prvo skupino "študentov", samo zato, ker "so starši dopoldne v službi, pa svojega odraslega otroka nimajo takrat kam vtaknit,".

Eh.

Citat:
Uporabnik kozarec pravi:
Na citat s FERIja - ne pričakujem, da bo slovenski študent imel drugačno mnenje.Kot ne pričakujem od 5 let starega otroka, da je sposoben dojeti, zakaj je treba v vrtcu iti po kosilu spat.

Klikni za razširitev

To je citat profesorja.

Citat:
Uporabnik kozarec pravi:
Na premožne ljudi - 90% Slovencev je premožnih.

Klikni za razširitev

Slovenska javnost trenutno priznava samo dva. Šrota in Bavčarja.

Citat:
Uporabnik kozarec pravi:
Itak bi bila pa do skrajnosti previdna, preden bi vse učitelje "po defaultu" proglasila za zanič (kar ves čas "po pubertetniško" podtikaš).

Klikni za razširitev

A daj! A namerno provociraš ali po "defoltu" napačno interpretiraš?

Citat:
Uporabnik kozarec pravi:
Skrivnost je pač v tem, da prvi trpijo, ko gledajo v knjigo, druge pa zadeva zanima, se vanjo poglobijo, jo razumejo in želijo v tem delati. Pač študirajo, kot se študij razume na kupu svetovno uglednih univerz, pri nas pa ne.
Sorry, ker ne vidim nobenega objektivnega razloga, da bi socialno podpirala prvo skupino "študentov", samo zato, ker "so starši dopoldne v službi, pa svojega odraslega otroka nimajo takrat kam vtaknit,".

Klikni za razširitev

A ni to samo z drugimi besedami povzeto tisto, kar sem pisaril jaz? Slovenci se tako veselo trepljamo po prsih, da smo evropejci, po naši mentaliteti pa ne spadamo drugam, kot na balkan. In ravno zaradi tega uvažanje tujih praks ne bo uspelo. Morda bolje rečeno, da se je uvažanje le teh že izjalovilo.

Dejstvo je, da je eden "Kunta Kinti" v svoji džungli popolnoma srečen z gatami iz tigrove kože ter lokom in puščicam. Po moje ne čuti nobene potrebe po tem, da bi znal pisat. Če bi mu ponudil brezplačno šolanje, bo prišel pod palmo sedet samo zato, da bo ob 10.30 dobil malico. Med "predavanji" pa bo tako ali tako mislil samo na to, kako bo odrl naslednjega tigra.

No pri nas ni tako hudo. Naši študentje mislijo na ta, kako bodo podrli brucko iz spodnjega štuka in kje bodo dobili cenejše vino/pivo.

Sej že drugič priznam, da sem se ustrelila v koleno.

Drugače pa osebno nimam nič proti, da sem z Balkana.
Luškano in zanimivo geografsko področje, kjer se silno veliko stvari dogaja.
Sploh je to "lepljenje etiket" precej povezano s tem, ali si sam s sabo zadovoljen, ali pa rabiš neka "cesarjeva nova oblačila", da sam sebe prepričaš, da si boljši...

Citat:
Uporabnik kozarec pravi:
Šolnine krepko pripomorejo k hitrosti odraščanja.
Verjemi.

(govorim na osnovi "nebroja" primerov ljudi, ki so se spravili k študiju baje neskončno težkih predmetov kot je statistika šele takrat, ko so pljunili iz žepa 100+ evrov. In ga - čeprav je baje to izpit, ki ga nikoli ne moreš narediti - položila z 8 ali več. BTW Inštruktor je učil po popolnoma isti metodi in na istih nalogah kot asistenti na vajah....

Ynos zna na to temo povedati še več od mene...).

Klikni za razširitev

Takih je mnogo...

Ne hodijo na predavanja, niti na vaje..., za izpit se probajo sami naučiti iz sposojenih zapiskov in plain prosojnic, knjig (z rešitvami) si niti ne probajo zrihtati... Ruknejo enkrat, ruknejo dvakrat... Hitro po inštrukcije, kjer mu/ji inštruktor lepo razloži način dela.

1. dan: snov 1, razlaga snovi (enako kot na predavanjih), praktičen primer (enako kot na vajah)
2. dan: snov 1, domača naloga glede na prejšnje vaje (tudi dostikrat po vajah)
3. dan: snov 2, razlaga snovi....

In naredijo... - tisti, ki si dejansko še doma pogledajo snov. Tisti, ki pa mislijo, da je dovolj plačat inštrukcije, ne biti ravno najbolj priseben, doma pa zapiske pustit kar v torbi do naslednjih inštrukcij - pa ne naredijo. In takom sem že po prvih ali drugih inštrukcijah rekel: "ne boš ponovil snovi doma, ne boš naredil". In ponavadi je bilo tako, da tisti, ki so se vzeli v roke so naredili, tisti, ki se niso, so ruknili.

Citat:
Uporabnik ynos pravi:
...Tisti, ki pa mislijo, da je dovolj plačat inštrukcije, ne biti ravno najbolj priseben, doma pa zapiske pustit kar v torbi do naslednjih inštrukcij - pa ne naredijo. ...

Klikni za razširitev

In takih je vedno en del populacije - ki jim itak nič ne bo pomagalo.

Smisel njihovega bivanja na tem svetu je samo ta, da kramarji lepo živimo.

To, da človek ni zadovoljen sam s sabo niti ni taka katastrofa. Morda je celo motivacija. Problem nastane, ko ti nisi zadovoljen z drugimi.

Aja, pa tu si se verjetno ponovno malo zatipkal (sem kopiral od spodaj):
"Smisel njihovega bivanja na tem svetu je samo ta, da kramarji lepo živimo."

Bolj pravilno bi bilo tako:
Smisel njihovega bivanja na tem svetu je samo ta, da očitajo kramarjem, da lepo živijo.

Glede na to, da si sam balkanec bi lahko že vedel, da ni nacionalni šport, skrbeti za to, da bo sosed dobro živel ampak to, da si mu "fauš", ker dobro živi.