Sarkazem, stari, sarkazem. Gre za to, da takoj, ko boš našemu sodstvu kaj očital, recimo korupcijo v primeru Janković, bodo stopili skupaj in začeli vreščati o neodvisnosti in nedopustnih pritiskih nanje. Že videno.
Slovensko sodstvo 2. del
- Ustvarjalec teme Matey
- Začetni datum
Slovensko sodstvo se je učilo soditi od teh
Tezno, grobišče
O pomorih, ki so jih leta 1945 v okolici Maribora zagrešili Titovi partizani, obstajajo številna pričevanja preživelih prič, ki so, hvala bogu, za vedno zabeležena in ne bodo nikoli pozabljena.
Obstajale so t.i. trase smrti. Prva je bila prav v Mariboru in okolici. Na tej prvi trasi smrti je bilo tudi največje grobišče v Teznem pri Mariboru, kjer je bilo umorjenih več kot 25.000 ljudi. Ne samo vojakov, domobrancev, ampak so bile vmes tudi žene in otroci.. Zanimivo je, da ob tej poti – Hrvati ji pravijo “Križni put” ali Križev pot od Dravograda pa do Maribora – ni evidentirano nobeno množično grobišče, pa ne zato, ker ga ne bi bilo, ampak zato, ker ga nihče ni našel in ga evidentiral.
Veliki povojni zločini so se vi Mariboru dogajali po letu 1945.. V skupinah po 100 ljudi takrat začeli partizani ujetnike in begunce pobijali, poniževali, jim pokradli ure, prstane in ostale dragocenosti. Ne glede na to, ali so bili to moški, ženske ali celo otroci. Zadaj so jih zvezali z žico in nato naložili na tovornjake, ki so bili označeni celo z znaki Rdečega križa.
Tako je za portal komunistickizlocini.net spregovoril, eden od priče teh nagnusnih izven sodnih zločinov. Tako je pripovedoval:
“Bilo je v okolici Maribora v Tezenskih gozdovih. Tisto uro,” pravi priča, “sem slišal streljanje mitraljezov in avtomatskih revolverjev, jok in klic na pomoč.” Ko sem prišel k sebi iz češnje v tovornjaku, sem zaslišal krik: »Prvi trije naj posadijo, ostali naj počakajo«. Takoj ko so prvi skočili ven, so jih pričakali udarci, palice, brce, tako surovo so jih tepli po glavi, obrazu in trebuhu, da nisem mogel več gledati te groze. Nekaterim so iz razcepljenih lobanj štrlele oči. Med krvniki so bili mladoletniki, stari celo od 12 in 15 let, ženske in oboroženi civilisti. Osupel nad tem strašnim prizorom nisem takoj opazil jarka (protitankovskega) 3 metre globokega in 4 metre širokega, katerega konca se ni videlo ne na levi ne na desni strani.
Naslednji dan so nadaljevali s pobijanjem drugih. Bil je tretji dan pobijanja in 30 tovornjakov Rdečega križa je bilo nenehno v službi in je dovažalo ujetnike. Četrti dan je enota, prejela ukaz, da zakoplje jarek, poln trupel.
Tezno, Maribor. Tankovski rov. Poln golih žensk. Slovenska komunistična vojska strelja na tiste, ki se premikajo.
Kako so v Mariboru in okolici, po vojni, partizani pobili skoraj 25.000 ljudi? #pripovedovanje
- Objavil: uredništvo
- sob., 08.07.2023
- 10.09
- Aktualno, Maribor in okolica, Zgodovina
O pomorih, ki so jih leta 1945 v okolici Maribora zagrešili Titovi partizani, obstajajo številna pričevanja preživelih prič, ki so, hvala bogu, za vedno zabeležena in ne bodo nikoli pozabljena.
Obstajale so t.i. trase smrti. Prva je bila prav v Mariboru in okolici. Na tej prvi trasi smrti je bilo tudi največje grobišče v Teznem pri Mariboru, kjer je bilo umorjenih več kot 25.000 ljudi. Ne samo vojakov, domobrancev, ampak so bile vmes tudi žene in otroci.. Zanimivo je, da ob tej poti – Hrvati ji pravijo “Križni put” ali Križev pot od Dravograda pa do Maribora – ni evidentirano nobeno množično grobišče, pa ne zato, ker ga ne bi bilo, ampak zato, ker ga nihče ni našel in ga evidentiral.
Veliki povojni zločini so se vi Mariboru dogajali po letu 1945.. V skupinah po 100 ljudi takrat začeli partizani ujetnike in begunce pobijali, poniževali, jim pokradli ure, prstane in ostale dragocenosti. Ne glede na to, ali so bili to moški, ženske ali celo otroci. Zadaj so jih zvezali z žico in nato naložili na tovornjake, ki so bili označeni celo z znaki Rdečega križa.
Tako je za portal komunistickizlocini.net spregovoril, eden od priče teh nagnusnih izven sodnih zločinov. Tako je pripovedoval:
“Bilo je v okolici Maribora v Tezenskih gozdovih. Tisto uro,” pravi priča, “sem slišal streljanje mitraljezov in avtomatskih revolverjev, jok in klic na pomoč.” Ko sem prišel k sebi iz češnje v tovornjaku, sem zaslišal krik: »Prvi trije naj posadijo, ostali naj počakajo«. Takoj ko so prvi skočili ven, so jih pričakali udarci, palice, brce, tako surovo so jih tepli po glavi, obrazu in trebuhu, da nisem mogel več gledati te groze. Nekaterim so iz razcepljenih lobanj štrlele oči. Med krvniki so bili mladoletniki, stari celo od 12 in 15 let, ženske in oboroženi civilisti. Osupel nad tem strašnim prizorom nisem takoj opazil jarka (protitankovskega) 3 metre globokega in 4 metre širokega, katerega konca se ni videlo ne na levi ne na desni strani.
Naslednji dan so nadaljevali s pobijanjem drugih. Bil je tretji dan pobijanja in 30 tovornjakov Rdečega križa je bilo nenehno v službi in je dovažalo ujetnike. Četrti dan je enota, prejela ukaz, da zakoplje jarek, poln trupel.
Večina sorodnikov teh ubitih ljudi še danes ne ve, kje počivajo njihovi svojci. Še danes nimajo groba z njihovimi imeni in priimki. Po nekaterih pričanjih so bile ustreljene kar cele družine s sorodniki vred. Tezensko grobišče, velja za največje grobišče izvensodnih pobojev v Evropi.
Tezno, Maribor. Tankovski rov. Poln golih žensk. Slovenska komunistična vojska strelja na tiste, ki se premikajo.
Pa še ti povej, kako lahko danes nekateri še vedno jokate za klavci iz Jasenovca?
Jurij Toplak: Sodba ESČP je klofuta ustavnemu sodišču in slovenskemu sodstvu
er
Dr. Jurij Toplak (Foto: STA)
Slovensko pravosodje je v samem vrhu kršitev človekovih pravic v Evropski uniji. Iz pregleda Evropskega sodišča za človekove pravice je razvidno, da je v obdobju od osamosvojitve do 2021 v kar 342 sodbah kršilo vsaj eno človekovo pravico. Po javno dosegljivih podatkih je slabše le še na Malti. Slovenska javnost s poraznimi rezultati ni seznanjena, kar je na zadnjem primeru razkril dr. Jurij Toplak. Slovenija je bila namreč ponovno obsojena, državni organi obveščeni, javnost pa ne.
“Ko ESČP odloči, da je Slovenija kršila človekove pravice, državni organi za sodbo vedo, a ne obvestijo javnosti. Posledično ljudje ne izvejo, da je Slovenija v Strasbourgu obsojena. Več let sem obveščal javnost o sodbah ESČP in kršitvah. Zadnja leta javnosti ne obveščam več in ob mnogih sodbah zoper Slovenijo tega tudi ne počnejo organi, STA ali mediji. Ljudje so prikrajšani za pomembne informacije o stanju vladavine prava in človekovih pravic v Sloveniji,” je zapisal v javni objavi.
Preberite še: Ali imamo vendarle krivosodje namesto pravosodja? To so zaskrbljujoči podatki, ki pojasnijo vse
Toplak v svoji izjavi obvešča, da je bila Slovenija spet obsojena, ker sodišča še vedno ne izvajajo javnih obravnav. “Dne 6. 7. 2023 je ESČP ugotovilo kršitev standardov poštenega sojenja, ker sodišča niso izvedla javnih obravnav, ko je g. Jure Letonje prejel denarno kazen, ko se je usedel na policijski avtomobil. Ustavno sodišče kršitve evropskega prava ni prepoznalo. Sodba ESČP je klofuta ustavnemu sodišču in slovenskemu sodstvu, saj jim ESČP in pravniki pojasnjujemo že 15+ let, da gre za kršitev, a Ustavno sodišče ne razume. ESČP je o sodbi obvestilo slovenske oblasti. Javnost novice ni izvedela,” navaja pravnik.
“Državni organi radi obveščate javnost, ko Slovenija v nekem sodnem primeru ne krši pravic, a nekršitev je pričakovana in ni nekaj posebnega, podobno kot ni nekaj posebnega, da hrana v neki menzi ni zastrupljena ali da v neki šoli ni bilo incidenta,” ugotavlja Toplak.
Toplak nato naslovi apel na Ministrstvo za pravosodje, Državno odvetništvo in ostale državne organe, ki od ESČP dobijo informacije o sodbah s kršitvami, da naj o ugotovljenih kršitvah človekovih pravic v Sloveniji obveščajo STA in javnost in tako pripomorejo k vladavini prava.
Kršenje človekovih pravic stane
Kršenje človekovih pravic s strani slovenskih sodišč nima samo cene v uničenih človeških življenjih, temveč tudi v nazadovanju demokratičnih in pravnih standardov in milijonih evrov. Kršenja človekovih pravic so slovenske davkoplačevalce doslej stala približno 300 milijonov evrov v obliki odškodnin, ki jih je morala država izplačati svojim žrtvam. Cena je visoka v nazadovanju demokratičnih standardov. Omeniti velja primer Patria, v katerem je slovensko pravosodje brez dokazov na zaporno kazen obsodilo predsednika SDS Janeza Janšo z očitnim namenom vplivanja na demokratični proces. Janša je porazne rezultate sodstva komentiral: “Ni demokracije brez neodvisnega sodstva. Ki ima enake vatle za vse in človekove pravice ščiti in brani. In ne obratno. Slovensko sodstvo pa je v samem evropskem vrhu po kršenju človekovih pravic.”
Zadnjo epizodo degradacije vladavine prava pa smo spremljavi v zadevi RTV, v kateri je aktualna oblast uzurpirala javno RTV s sprejemom novele zakona o RTV, ki je efektivno prekinila zakonito podeljene mandate organom upravljanja. Zakon je bil sprejet po nujnem postopku, rezerviranem za naravne nesreče in vojno stanje, brez ustrezne javne razprave, nato sicer potrjen na referendumu. Temu je sledilo zadržanje s strani Ustavnega sodišča, nato ena najbolj degradirajočih epizod v zgodovini Ustavnega sodišča. Po hudih političnih pritiskih tako s strani političnega vodstva države kot evropske komisarke Věre Jourove, ki je obiskala ustavno sodišče, je US zadržanje odpravilo z razlogom, da o zadevi ne zmore vsebinsko odločiti.
Totalitarna kontinuiteta
Dr. Tamara Griesser Pečar je prepričana, da je razloge za skorajda že masovno kršenje človekovih pravic iskati v neizvedeni lustraciji sodstva, ki mu je bila v prehodu iz totalitarnega v demokratični sistem omogočena kadrovska kontinuiteta, s tem pa tudi kontinuiteta stanja duha, ki se odraža v sodbah. Kot je navedla za časnik, je leta 1995 Ustavno sodišče ugotovilo, da “bivši jugoslovanski in v njegovem okviru slovenski ustavni in državno institucionalni sistem v nasprotju z izročili evropske pravne civilizacije ni postavljal v ospredje človekovih pravic in ni izoblikoval pravnih omejitev državni oblasti in njenemu nasilju.”
Kako se ta kontinuiteta odraža v delu pravosodja, je razvidno iz spodnje razpredelnice.
Vir: ESČP
Prevladujoča večina pritožnikov na Evropsko sodišče za človekove pravice uspe. Od 373 sodb, ki jih je do 2021 obravnavalo ESČP, so bile v kar 342 primerih ugotovljene kršitve človekovih pravic. K temu je treba prišteti še dodatne štiri sodbe ESČP iz leta 2022, v katerih so ponovno ugotovili kršenje človekovih pravic, kar je razvidno iz spodnje razpredelnice.
Vir: ESČP
Od štirih sprejetih sodb so ponovno v prav vsaki ugotovili kršenje človekovih pravic.
Pa saj se levicarji nonstop pritozujejo, da v dzavi ni vladavine pravaJurij Toplak: Sodba ESČP je klofuta ustavnemu sodišču in slovenskemu sodstvu
er
Dr. Jurij Toplak (Foto: STA)
Slovensko pravosodje je v samem vrhu kršitev človekovih pravic v Evropski uniji. Iz pregleda Evropskega sodišča za človekove pravice je razvidno, da je v obdobju od osamosvojitve do 2021 v kar 342 sodbah kršilo vsaj eno človekovo pravico. Po javno dosegljivih podatkih je slabše le še na Malti. Slovenska javnost s poraznimi rezultati ni seznanjena, kar je na zadnjem primeru razkril dr. Jurij Toplak. Slovenija je bila namreč ponovno obsojena, državni organi obveščeni, javnost pa ne.
“Ko ESČP odloči, da je Slovenija kršila človekove pravice, državni organi za sodbo vedo, a ne obvestijo javnosti. Posledično ljudje ne izvejo, da je Slovenija v Strasbourgu obsojena. Več let sem obveščal javnost o sodbah ESČP in kršitvah. Zadnja leta javnosti ne obveščam več in ob mnogih sodbah zoper Slovenijo tega tudi ne počnejo organi, STA ali mediji. Ljudje so prikrajšani za pomembne informacije o stanju vladavine prava in človekovih pravic v Sloveniji,” je zapisal v javni objavi.
Preberite še: Ali imamo vendarle krivosodje namesto pravosodja? To so zaskrbljujoči podatki, ki pojasnijo vse
Toplak v svoji izjavi obvešča, da je bila Slovenija spet obsojena, ker sodišča še vedno ne izvajajo javnih obravnav. “Dne 6. 7. 2023 je ESČP ugotovilo kršitev standardov poštenega sojenja, ker sodišča niso izvedla javnih obravnav, ko je g. Jure Letonje prejel denarno kazen, ko se je usedel na policijski avtomobil. Ustavno sodišče kršitve evropskega prava ni prepoznalo. Sodba ESČP je klofuta ustavnemu sodišču in slovenskemu sodstvu, saj jim ESČP in pravniki pojasnjujemo že 15+ let, da gre za kršitev, a Ustavno sodišče ne razume. ESČP je o sodbi obvestilo slovenske oblasti. Javnost novice ni izvedela,” navaja pravnik.
“Državni organi radi obveščate javnost, ko Slovenija v nekem sodnem primeru ne krši pravic, a nekršitev je pričakovana in ni nekaj posebnega, podobno kot ni nekaj posebnega, da hrana v neki menzi ni zastrupljena ali da v neki šoli ni bilo incidenta,” ugotavlja Toplak.
Toplak nato naslovi apel na Ministrstvo za pravosodje, Državno odvetništvo in ostale državne organe, ki od ESČP dobijo informacije o sodbah s kršitvami, da naj o ugotovljenih kršitvah človekovih pravic v Sloveniji obveščajo STA in javnost in tako pripomorejo k vladavini prava.
Kršenje človekovih pravic stane
Kršenje človekovih pravic s strani slovenskih sodišč nima samo cene v uničenih človeških življenjih, temveč tudi v nazadovanju demokratičnih in pravnih standardov in milijonih evrov. Kršenja človekovih pravic so slovenske davkoplačevalce doslej stala približno 300 milijonov evrov v obliki odškodnin, ki jih je morala država izplačati svojim žrtvam. Cena je visoka v nazadovanju demokratičnih standardov. Omeniti velja primer Patria, v katerem je slovensko pravosodje brez dokazov na zaporno kazen obsodilo predsednika SDS Janeza Janšo z očitnim namenom vplivanja na demokratični proces. Janša je porazne rezultate sodstva komentiral: “Ni demokracije brez neodvisnega sodstva. Ki ima enake vatle za vse in človekove pravice ščiti in brani. In ne obratno. Slovensko sodstvo pa je v samem evropskem vrhu po kršenju človekovih pravic.”
Zadnjo epizodo degradacije vladavine prava pa smo spremljavi v zadevi RTV, v kateri je aktualna oblast uzurpirala javno RTV s sprejemom novele zakona o RTV, ki je efektivno prekinila zakonito podeljene mandate organom upravljanja. Zakon je bil sprejet po nujnem postopku, rezerviranem za naravne nesreče in vojno stanje, brez ustrezne javne razprave, nato sicer potrjen na referendumu. Temu je sledilo zadržanje s strani Ustavnega sodišča, nato ena najbolj degradirajočih epizod v zgodovini Ustavnega sodišča. Po hudih političnih pritiskih tako s strani političnega vodstva države kot evropske komisarke Věre Jourove, ki je obiskala ustavno sodišče, je US zadržanje odpravilo z razlogom, da o zadevi ne zmore vsebinsko odločiti.
Totalitarna kontinuiteta
Dr. Tamara Griesser Pečar je prepričana, da je razloge za skorajda že masovno kršenje človekovih pravic iskati v neizvedeni lustraciji sodstva, ki mu je bila v prehodu iz totalitarnega v demokratični sistem omogočena kadrovska kontinuiteta, s tem pa tudi kontinuiteta stanja duha, ki se odraža v sodbah. Kot je navedla za časnik, je leta 1995 Ustavno sodišče ugotovilo, da “bivši jugoslovanski in v njegovem okviru slovenski ustavni in državno institucionalni sistem v nasprotju z izročili evropske pravne civilizacije ni postavljal v ospredje človekovih pravic in ni izoblikoval pravnih omejitev državni oblasti in njenemu nasilju.”
Kako se ta kontinuiteta odraža v delu pravosodja, je razvidno iz spodnje razpredelnice.
Vir: ESČP
Prevladujoča večina pritožnikov na Evropsko sodišče za človekove pravice uspe. Od 373 sodb, ki jih je do 2021 obravnavalo ESČP, so bile v kar 342 primerih ugotovljene kršitve človekovih pravic. K temu je treba prišteti še dodatne štiri sodbe ESČP iz leta 2022, v katerih so ponovno ugotovili kršenje človekovih pravic, kar je razvidno iz spodnje razpredelnice.
Vir: ESČP
Od štirih sprejetih sodb so ponovno v prav vsaki ugotovili kršenje človekovih pravic.
Delni. Velikokrat zato, ker so te zrtve vpisane kot zrtve 2.sv. vojne.
Prvi so s povojnimi oboji pričeli domobranci, pri Borovljah so 11.5.1945 pobili 80 partizanov in njihova trupla pometali v Dravo.
Itak so sebe streljali, tako kot se rusi v JE v zaporožju sami obstreljujejo.
Koliko so pa domobranci pobili okupatorjev? Imaš to tudi prešteto?
Jurij Toplak: Sodba ESČP je klofuta ustavnemu sodišču in slovenskemu sodstvu
er
Dr. Jurij Toplak (Foto: STA)
Slovensko pravosodje je v samem vrhu kršitev človekovih pravic v Evropski uniji. Iz pregleda Evropskega sodišča za človekove pravice je razvidno, da je v obdobju od osamosvojitve do 2021 v kar 342 sodbah kršilo vsaj eno človekovo pravico. Po javno dosegljivih podatkih je slabše le še na Malti. Slovenska javnost s poraznimi rezultati ni seznanjena, kar je na zadnjem primeru razkril dr. Jurij Toplak. Slovenija je bila namreč ponovno obsojena, državni organi obveščeni, javnost pa ne.
“Ko ESČP odloči, da je Slovenija kršila človekove pravice, državni organi za sodbo vedo, a ne obvestijo javnosti. Posledično ljudje ne izvejo, da je Slovenija v Strasbourgu obsojena. Več let sem obveščal javnost o sodbah ESČP in kršitvah. Zadnja leta javnosti ne obveščam več in ob mnogih sodbah zoper Slovenijo tega tudi ne počnejo organi, STA ali mediji. Ljudje so prikrajšani za pomembne informacije o stanju vladavine prava in človekovih pravic v Sloveniji,” je zapisal v javni objavi.
Preberite še: Ali imamo vendarle krivosodje namesto pravosodja? To so zaskrbljujoči podatki, ki pojasnijo vse
Toplak v svoji izjavi obvešča, da je bila Slovenija spet obsojena, ker sodišča še vedno ne izvajajo javnih obravnav. “Dne 6. 7. 2023 je ESČP ugotovilo kršitev standardov poštenega sojenja, ker sodišča niso izvedla javnih obravnav, ko je g. Jure Letonje prejel denarno kazen, ko se je usedel na policijski avtomobil. Ustavno sodišče kršitve evropskega prava ni prepoznalo. Sodba ESČP je klofuta ustavnemu sodišču in slovenskemu sodstvu, saj jim ESČP in pravniki pojasnjujemo že 15+ let, da gre za kršitev, a Ustavno sodišče ne razume. ESČP je o sodbi obvestilo slovenske oblasti. Javnost novice ni izvedela,” navaja pravnik.
“Državni organi radi obveščate javnost, ko Slovenija v nekem sodnem primeru ne krši pravic, a nekršitev je pričakovana in ni nekaj posebnega, podobno kot ni nekaj posebnega, da hrana v neki menzi ni zastrupljena ali da v neki šoli ni bilo incidenta,” ugotavlja Toplak.
Toplak nato naslovi apel na Ministrstvo za pravosodje, Državno odvetništvo in ostale državne organe, ki od ESČP dobijo informacije o sodbah s kršitvami, da naj o ugotovljenih kršitvah človekovih pravic v Sloveniji obveščajo STA in javnost in tako pripomorejo k vladavini prava.
Kršenje človekovih pravic stane
Kršenje človekovih pravic s strani slovenskih sodišč nima samo cene v uničenih človeških življenjih, temveč tudi v nazadovanju demokratičnih in pravnih standardov in milijonih evrov. Kršenja človekovih pravic so slovenske davkoplačevalce doslej stala približno 300 milijonov evrov v obliki odškodnin, ki jih je morala država izplačati svojim žrtvam. Cena je visoka v nazadovanju demokratičnih standardov. Omeniti velja primer Patria, v katerem je slovensko pravosodje brez dokazov na zaporno kazen obsodilo predsednika SDS Janeza Janšo z očitnim namenom vplivanja na demokratični proces. Janša je porazne rezultate sodstva komentiral: “Ni demokracije brez neodvisnega sodstva. Ki ima enake vatle za vse in človekove pravice ščiti in brani. In ne obratno. Slovensko sodstvo pa je v samem evropskem vrhu po kršenju človekovih pravic.”
Zadnjo epizodo degradacije vladavine prava pa smo spremljavi v zadevi RTV, v kateri je aktualna oblast uzurpirala javno RTV s sprejemom novele zakona o RTV, ki je efektivno prekinila zakonito podeljene mandate organom upravljanja. Zakon je bil sprejet po nujnem postopku, rezerviranem za naravne nesreče in vojno stanje, brez ustrezne javne razprave, nato sicer potrjen na referendumu. Temu je sledilo zadržanje s strani Ustavnega sodišča, nato ena najbolj degradirajočih epizod v zgodovini Ustavnega sodišča. Po hudih političnih pritiskih tako s strani političnega vodstva države kot evropske komisarke Věre Jourove, ki je obiskala ustavno sodišče, je US zadržanje odpravilo z razlogom, da o zadevi ne zmore vsebinsko odločiti.
Totalitarna kontinuiteta
Dr. Tamara Griesser Pečar je prepričana, da je razloge za skorajda že masovno kršenje človekovih pravic iskati v neizvedeni lustraciji sodstva, ki mu je bila v prehodu iz totalitarnega v demokratični sistem omogočena kadrovska kontinuiteta, s tem pa tudi kontinuiteta stanja duha, ki se odraža v sodbah. Kot je navedla za časnik, je leta 1995 Ustavno sodišče ugotovilo, da “bivši jugoslovanski in v njegovem okviru slovenski ustavni in državno institucionalni sistem v nasprotju z izročili evropske pravne civilizacije ni postavljal v ospredje človekovih pravic in ni izoblikoval pravnih omejitev državni oblasti in njenemu nasilju.”
Kako se ta kontinuiteta odraža v delu pravosodja, je razvidno iz spodnje razpredelnice.
Vir: ESČP
Prevladujoča večina pritožnikov na Evropsko sodišče za človekove pravice uspe. Od 373 sodb, ki jih je do 2021 obravnavalo ESČP, so bile v kar 342 primerih ugotovljene kršitve človekovih pravic. K temu je treba prišteti še dodatne štiri sodbe ESČP iz leta 2022, v katerih so ponovno ugotovili kršenje človekovih pravic, kar je razvidno iz spodnje razpredelnice.
Vir: ESČP
Od štirih sprejetih sodb so ponovno v prav vsaki ugotovili kršenje človekovih pravic
Res prava svinjarija, da ni bilo javne obravnave in da tega niso objavili v vseh medijih.
