Nedelja, 06.07.2008, štajerski del Save, zgodaj zjutraj okrog 10h 06 min.
Na vrat na nos zružijo vrata od sobe prileti naša notri vsa divja, daj spakiraj, gremo se v čateške kopat, mam karte. Ji pravim če je znorela, da v nedeljo zjutraj na vse zgodaj teži, da mi ni do prisilnega umivanja v nedeljo tako zarana in da bom še malo dremal. Je bil takoj hudič
!
Navlečem nase 7 let stare kratke hlače v katerih sem prejšnji dan kosil travo (barva turkizno zelena), oblečem rumeno sponzorsko majico (z napisom totalno sočen + flek od olja za dvotaktne mašine), brisačo okrog vratu, obujem hervisove japanke in odtacam do stare kripe, ki me pelje na umivanje. Vmes ni pozabila 1001x povedat, da sem počasen, da ni nič iz mene, da mi ni nikamor za it... To, da je nedelja že proti 11.00 ni opravičjiv izgovor.
Me vrže ven pred kapijo, redar še ves požman tako kot jaz (Ka zdej stari ka pa ti te? Mah ne vpraš!). Na kapiji jasno vse polno od žabarjev, purgerjev... Se spotaknem preko vhodne rampe (je bela cesta - če piše pritisni rdeči gumb, gor je pa zeleni?!?!?) in v lov na prosto drevo. Naša ima smisla za take stvari in je našla ob olimpijskem bazenu dve drevesi. Eno za 2 osebi in eno za 8. Se zaštarta na večje, za njo pa leti žabarska familija, ata pleško, mama celulitka in dva froca (armafleksi, blazine, žoge, rokavčki, špageti, hladilna torba...). In potem se srečajo ata pleško in naša pod drevesom za 8 oseb iz oči v oči. Sem komaj čakal, da bo počlo in bom lahko spakiral domov. Pa ni. Nekaj časa sta bila tiho, potem sem pa jaz pricapal zadaj. Ji rečem, daj greva pod tisti grm za dve osebi, ti imajo otroke, pa jim bo tu lažje. In reče tipson, "Ja pa kva še, sej pa smo itak mi tuki mislni bit."
Kul!
Sem jih poslušal v 1002 ič, ker sem se postavil na stran žabarjev in ne na njeno.
Vržem tisto brisačo pod grm. Se postavim v jacuzzi, umijem krmižlne, vmes gledam butlne, ki se natikajo po toboganih in izžarevajo živo rdečo barvo. Po dobrih 20 minutah se mi je stara koža na podplatih toliko odmočila, da je odstopila, pa smo lahko spakirali.
K Lesu na ene lignje - kjer so nas neglede na opravo sprejeli tako kot se spodobi, kot domačine.
Pa se čudim dalmatincem.
(štromčy, doživljajski spis, 20. razred).
Na vrat na nos zružijo vrata od sobe prileti naša notri vsa divja, daj spakiraj, gremo se v čateške kopat, mam karte. Ji pravim če je znorela, da v nedeljo zjutraj na vse zgodaj teži, da mi ni do prisilnega umivanja v nedeljo tako zarana in da bom še malo dremal. Je bil takoj hudič
Navlečem nase 7 let stare kratke hlače v katerih sem prejšnji dan kosil travo (barva turkizno zelena), oblečem rumeno sponzorsko majico (z napisom totalno sočen + flek od olja za dvotaktne mašine), brisačo okrog vratu, obujem hervisove japanke in odtacam do stare kripe, ki me pelje na umivanje. Vmes ni pozabila 1001x povedat, da sem počasen, da ni nič iz mene, da mi ni nikamor za it... To, da je nedelja že proti 11.00 ni opravičjiv izgovor.
Me vrže ven pred kapijo, redar še ves požman tako kot jaz (Ka zdej stari ka pa ti te? Mah ne vpraš!). Na kapiji jasno vse polno od žabarjev, purgerjev... Se spotaknem preko vhodne rampe (je bela cesta - če piše pritisni rdeči gumb, gor je pa zeleni?!?!?) in v lov na prosto drevo. Naša ima smisla za take stvari in je našla ob olimpijskem bazenu dve drevesi. Eno za 2 osebi in eno za 8. Se zaštarta na večje, za njo pa leti žabarska familija, ata pleško, mama celulitka in dva froca (armafleksi, blazine, žoge, rokavčki, špageti, hladilna torba...). In potem se srečajo ata pleško in naša pod drevesom za 8 oseb iz oči v oči. Sem komaj čakal, da bo počlo in bom lahko spakiral domov. Pa ni. Nekaj časa sta bila tiho, potem sem pa jaz pricapal zadaj. Ji rečem, daj greva pod tisti grm za dve osebi, ti imajo otroke, pa jim bo tu lažje. In reče tipson, "Ja pa kva še, sej pa smo itak mi tuki mislni bit."
Kul!
Sem jih poslušal v 1002 ič, ker sem se postavil na stran žabarjev in ne na njeno.
K Lesu na ene lignje - kjer so nas neglede na opravo sprejeli tako kot se spodobi, kot domačine.
Pa se čudim dalmatincem.
(štromčy, doživljajski spis, 20. razred).
