Škropljenje breskev

Pbutec

100. registrirani uporabnik
20. jul 2007
15.160
3.630
113
Marlbor
Breskve se proti kodravosti škropi bolj preventivno kot kurativno. Začeti spomladi, pa na vsake 3 tedne, če je precej dežja tudi bolj pogosto. Ko se listi začnejo enkrat sukati, je že konec ... Cuprablau bi moral učinkovati.

Govorim seveda o priporočilih za škropljenje breskev, ki so namenjene prodaji. Koliko je pa to eko in bio je pa drugo.
 

sandra

Guru
10. dec 2007
5.780
2.243
113
Citat:
Uporabnik Pepe pravi:
Kdo je rekel, da nimam breskev?
Kaj točno ve agronom o preseganju priporočenih odmerkov in jaz ne vem?
Če isto snov mečeš v okolje, bo te snovi v okolju več.

Eko

Varstvo: Proti breskovi kodravosti škropimo preventivno. Prvič lahko škropimo že jeseni, takoj po odpadanju
listov. Takrat uporabimo bakrene pripravke. Spomladi škropimo prvič, ko brsti že nabrekajo. Tudi takrat
uporabimo pripravke na osnovi bakra, ki jih uporabimo v najvišjih dovoljenih koncentracijah in z veliko količino
vode. Obdobje občutljivosti breskev in nektarin na breskovo kodravost lahko traja tudi do 6 tednov po
začetku brstenja, odvisno od hitrosti odganjanja. Če je v tem času deževno vreme, je smiselno uporabiti še
organske fungicide (npr. ciram).

http://www3.syngenta.com/count..._kodravost.aspx
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.484
5.025
113
Če so nek strup začeli uporabljati pred dobrimi 100 leti, potem zato še ni nujno eko. Baker je težka kovina in v nekaterih vinogradniških območjih Avstrije ga je v tleh nenormalno veliko. Krivec je verjetno ravno "eko" pristop. V vinogradništvu v Sloveniji velja omejitev letnega vnosa bakra na površino. Tudi za konvencionalni pristop. Seveda pa tega noben ne kontrolira razen pri tistih, ki so v integrirani ali eko pridelavi.
 

sandra

Guru
10. dec 2007
5.780
2.243
113
Vem, vem tudi da je sporen za tadrobne paradižnike.Se pa dobi brez ff knjižice in to je to.
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.484
5.025
113
To je pa res. S temi knjižicami so ljudi preveč omejili. Stvari so škodljive, vendar dokler lahko kupiš razna čistila, ki tudi niso nedolžna kar v trgovini s prehrano, da potuje po istih mikro logističnih poteh, verjamem, da v naše organizme pride več strupa po tej poti kot zaradi FFS, ki jih ljudje uporabijo na ohišnicah. Če seveda odštejemo ljubitelje angleške trave v Sloveniji, kjer imamo malo drugačne klimatske razmere. Tisto početje je precej kruto za okolje.
Da ne govorimo o tem, koliko držav v EU ima tako strog sistem kot mi. Pri nas pač država dvomi, da smo se kaj uporabnega naučili v državni šoli in nas mora kot odrasle učiti in omejevati. Zunaj verjamejo, da ljudje potrebno mero zdrave pameti dobijo skozi javno zasebni izobraževalni sistem in so potem sposobni živeti samostojno.
 

ceedevita

Majstr
24. jul 2009
6.879
107
63
štajerska
pravzaprav državo boli organ za vse skupaj. Zadaj je samo zaslužek določenega lobija.Vsako tele zna prebrati navodila za uporabo. Sicer pa če kdo kaj potrebuje in nima izpita pač nabavi v tujini. Pri nas ne dobiš praktično ničesar, zunaj praktično vse.
Kdo je sedaj tu nor !?
 

sandra

Guru
10. dec 2007
5.780
2.243
113
Ja ampak so ti tamajhni če gledamo po površini največji onesnaževalci.
Tavelik uporabnik bo delal racionalno ker so ff sredstva predraga in ima en kup omejitev in kontrol.
Hobi uporabnik kupi tamajhen paketek in seveda mu je 3x prevelika količina ampak porabi vse samo da "prime".Ko pa oz. če ne prime pa takoj močnejšo dozo ali pa kaj močnejšega.
Vem za primer zatiranja koloradskega hrošča, lepo piše da se zatira ličinke. In gospod kupi tamali fastac? in seveda 3x doza da bo ja prijelo, hrošči so bili že odrasli in jim je samo oči opral, prijelo pa seveda ni. In pride nazaj in vik in krik da kaj so mu prodali.
 

gr69

Guru
15. dec 2009
11.582
2.629
113
še v SLO - ampak komaj
467716-post_slo.gif

aplauz.gif


Predvsem za zadnji del.
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.484
5.025
113
Zanimivo, da baje obstaja nekaj takega kot je enotni EU trg, vendar morajo biti ti pripravki registrirani posebej pri nas. Ne vem, koliko je strošek registracije, vendar gotovo nekaj je. Če nekdo lahko računa, da bo neke kemije prodal v enem letu za nekaj 10.000 €, bo krepko razmislil, če se bo sploh to v eni malo večji vasi kot je Slovenija šel. Posledica pa ni bolj zdravo okolje, temveč ravno nasprotno. Manj zdravo okolje, ker je manjša raznolikost, kmetje okolje in posledično tudi nas bombandirajo z enimi istimi aktivnimi snovmi. Po drugi strani višji stroški pridelave in hrane za potrošnika. Po tretji strani včasih totalna nekonkurenčnost, ker ni enake kemije kot drugje po EU, da hrana zdrži na policah X dni. Ne rečem, da si slednjega želim, ampak potem naj država nekaj ukrene. Če sredstvo ni registrirano pri nas, ne sme hrana, kjer se je taka snov uporabila, priti v naše trgovske verige. Ali pa nekaj storiti z enotno registracijo za EU in legalnim individualnim uvozom.
Namreč, da se zunaj dobi vse je že res, vendar uvoz kljub temu, da ni mej, ni legalen. Skoraj vsak kmet je v nekem ukrepu (ali integrirana pridelava ali eko) in moraš imeti vsaj račune za nakupe. To se tudi kontrolira, ker je tudi najlažja kontrola. Ko nekdo pogleda njivo, ve, da je bil v koruzi na delu herbicid in kmet mora imeti račun o sredstvu, ki ga je kupil pri nas. Pri malo več površine se da gotovo nekaj zguljofati. Ampak naj se raje določijo enotna pravila za madžarskega kmeta in prekmurskega.
 

SamSvoj

Majstr
28. okt 2010
2.142
355
83
" Ampak naj se raje določijo enotna pravila za madžarskega kmeta in prekmurskega. "

Zakaj pa?! Oziroma bolje rečeno, tam kjer so enotna pravila pa spet ni prav (enotno plačilo na ha, cena za inteventni odkup) ... Aja, nas zanima samo tisto karimajo (ponašem mnenju ) bolje "zrihtano". Poznamo take.

Po drugi strani pa bi ti dereguliral enega najnevarbnejših trgov (FFS). Bravo, take rabimo ....

Res pa je, da naši bivši fursovci komplicirajo v maloro. Ampak pod črto je to samo dobro za končnega uporabnika, kar je itak cilj vaje!
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.484
5.025
113
Citat:
Uporabnik SamSvoj pravi:
" Ampak naj se raje določijo enotna pravila za madžarskega kmeta in prekmurskega. "
Zakaj pa?! Oziroma bolje rečeno, tam kjer so enotna pravila pa spet ni prav (enotno plačilo na ha, cena za inteventni odkup) ... Aja, nas zanima samo tisto karimajo (ponašem mnenju ) bolje "zrihtano". Poznamo take.
Po drugi strani pa bi ti dereguliral enega najnevarbnejših trgov (FFS). Bravo, take rabimo ....
Res pa je, da naši bivši fursovci komplicirajo v maloro. Ampak pod črto je to samo dobro za končnega uporabnika, kar je itak cilj vaje!
Ali ti kot nek "poznavalec" trdiš, da FFS, ki pri nas niso registrirana in dovoljena ne pridejo na naš trg v hrani? Torej niso bila uporabljena v tujini za pridelavo hrane, ki konkurira na policah naših trgovin. Oziroma je potrošnik vsaj obveščen, da so bila pri pridelavi uporabljena ta in ta sredstva, ki v Sloveniji nimajo dovoljenja za uporabo. Obstaja to?
Kaj točno ima končni potrošnik od tega? To, da domača pridelava ni konkurenčna in je bolj in bolj odvisen od tuje. A je to res prednost za potrošnika v očeh enega strokovnjaka na področju kmetijstva iz JS?
 

ceedevita

Majstr
24. jul 2009
6.879
107
63
štajerska
saj ni tak problem, če se profesonalno s tem ukvarjaš
bedasto, pa je, da če si "amater" in imaš recimo 10 bresekv ne moreš kupiti recimo cuporablau brez izpita . sicer pa tudi kmet, ki ima izpit ( če verješ ) dela večinoma po občutku in ne po navodilih, zato pa imamo potem pomore čebel ipd sranja
ta izpit je eno velika neumnost
 

SamSvoj

Majstr
28. okt 2010
2.142
355
83
Trditi to kar naštevaš ti bi bila neumnost.Seveda k nam prihajajo ostanki pesticidov, ki pri nas niso dovoljeni.
A pa ti trdiš, da so sredstva, ki pri nas niso dovoljena (dobro registrirana) taka samo zato,ker jih nekdo pač ni rgistriral? Ti ne pade na pamet, pri nas niso dovojena zato, ker imamo vseeno višje okoljske standarde od madžarov ali italijanov? Ali pa to za kmeta ni važno ... Ker če človek bere tebe in posluša nekater bisere med kmeti dobi točno tak občutek. Ko je.be vse druge, važno da sem jaz "konkurenčen". No, zaradi takih obstaja JS ....

"poznavalec" ... ti to resno ....
hysterical-1.gif
 
Nazadnje urejeno:

SamSvoj

Majstr
28. okt 2010
2.142
355
83
Izpit niti ni tako huda neumnost (nekatere zahteve bivših fursovcev so hujša neumnost). Ljudje so zaradi tečaja bolj ozaveščeni in se bolj držijo navodil. Praktično ne poznam nobenega z izpitom, ki ne bi bral in upošteval navodila. Pa pred izpitom niso bili taki ....
 

ceedevita

Majstr
24. jul 2009
6.879
107
63
štajerska
ne rečem, da komu ne koristi. ampak zato da bom svojih 10 brezkev , eno maelico in dve jablani preventivno poškropil ne potrebujem izpita.
Kako to, da do nekaj let nazaj tega nihče ni zahteval sedaj pa smo naenkrat vsi bedasti postali ali kaj ?
to je podobno, kot, da bi moral na tečaj za uporabo čaja, sapirina ipd zadev
največji hec pa je to, da so ti tečaji relativno redki in dragi sli pa so na drugem koncu države
saj eni tudi potrebujejo tečaj i iz uporabe MS explorer in google
 

SamSvoj

Majstr
28. okt 2010
2.142
355
83
Normalno razmišljujoč človek ne bo šel drekat hrano in okolje niti drugim, kaj šele sebi. Žal na terenu vidiš svašta. In zaradi takih (res niso v večini) mora večina delati stvari, ki jih normalno ne bi bilo treba.
So pa tečiji relativno redki ja. Dragi? Relativno, trideset eur bi tudi jaz kje bolj "koristno" porabil ...
 

ceedevita

Majstr
24. jul 2009
6.879
107
63
štajerska
Ljudje ne spreminjajo svojih navad. Še zmeraj odlagajo smeti/svinjarijo v gozd, potok itd
Tisti , ki svinjajo okolje ga svinjajo z izpitom ali brez.
 

alpek

Pripravnik
15. avg 2007
914
3
18
Tolk redki pa spet niso, da ne bi mogel tisti, ki si to želi priti do njega. Zadnjič sem na vrtnarskem forumu bral, da se racno zdaj en organizira vokolici LJ.
Pa še glede cuprablaua. Ta malo pakungo lahko komot kupiš brez izpita in čisto zadostuje za deset breskev za škropljenje, če mešaš po navodilih za škropljenje.