Sistem je začel delovati avgusta lani(se pravi avgusta je bila cisterna popolnoma prazna in od takrat pa do danes ni bila nikoli polna(največ 70 % po števcu) se pravi nekje slabih 3/4, tako, da ne verjamem, da kje teče. Cisterna je bila nameščena maja 2013, vendar se do lanskega avgusta ni uporabljala, je bila polna vendar pred uporaba (julija lani) sem jo v celoti izpraznil(potopna črpalka) in jo očistil......
sistem za zbiranje in uporabo deževnice
- Ustvarjalec teme gr69
- Začetni datum
Nimam mrež na žlebovih (ni kaj dosti dreves okoli hiše). Filter je klasičen kot je priloženi sistemu - sinusni fini pretočni filter.
Ima pa sosed podoben sistem, s tem da ima mrežice na vseh žlebovih, pa ima čisto enako situacijo kot jaz kar se mašenja finega filtra tiče. Problem je, ker se na filtru naredi čisto tanek film umazanije, ki se potem v dnevu ali dveh posuši in ob naslednjem dežju potem preusmerja vodo v preliv namesto v cisterno. Kot vidim ni problem listje ampak saje in ostali drobni delci, ki jih dež spira s strehe, saj imamo v naši soseski še kar nekaj takih celo leto kurijo peči na drva ...
ali imata corbi in land criser narejan prvi preliv - torej spiranje strehe gre mimo cisterne, potem pa ko je streha oprana gre pa v rezervoar? Jaz mislim to reševat kar z plastičnim ventilom sem ga celo našel pri avstralcih. In ročno potem prestaviš..itak vsaj pred dolgo sušo.
Kako je z zimo? Eni pišejo , da pozimi ventile zaprejo.
http://www.ebay.de/itm/2518252...K%3AMEBIDX%3AIT
Kako je z zimo? Eni pišejo , da pozimi ventile zaprejo.
http://www.ebay.de/itm/2518252...K%3AMEBIDX%3AIT
Jaz ga nimam, ker sem za to na žalost prepozno zvedel, tako da gre voda iz žlebov direkt na filter
- http://e-trgovina.mesec.si/mon...8712000085.html
pred cisterno, zato je tudi malo več mulja na dnu cisterne....Zdaj pa da bi vse zopet odkapal, edino če bi dal to iz tvojega linka na vsak žleb?samo kam bi potem odtekala "prva" umazana voda...
Pozimi ni bilo nobenih problemov, saj so vse cevi najmanj 0,50 m pod zemljo
- http://e-trgovina.mesec.si/mon...8712000085.html
pred cisterno, zato je tudi malo več mulja na dnu cisterne....Zdaj pa da bi vse zopet odkapal, edino če bi dal to iz tvojega linka na vsak žleb?samo kam bi potem odtekala "prva" umazana voda...
Pozimi ni bilo nobenih problemov, saj so vse cevi najmanj 0,50 m pod zemljo
Nazadnje urejeno:
To odvečno vodo pelješ mimo ne vem 100 , 200 litrov - bypass po travniku, v meteorne vode tam ko imaš speljan iberlauf cisterne.
Ker s tem v kombinaciji s fino mrežico na žlebih rešiš marsikaj če ne že vse. Baje se največ mikroorganizmo in ostalega sranja kreira prav v teh lovilnikih listja. Tako da jaz imam takšno idejo, imel bom pa cevi prcej plitko (malo smo se ušteli z višino cisterne :S
Kako to misliš 50m pod zemljo? Za zimo je problematično ravno to da je več praha in saj v zraku in posledično v deževnici. Odvisno tudi kje si doma.
Ker s tem v kombinaciji s fino mrežico na žlebih rešiš marsikaj če ne že vse. Baje se največ mikroorganizmo in ostalega sranja kreira prav v teh lovilnikih listja. Tako da jaz imam takšno idejo, imel bom pa cevi prcej plitko (malo smo se ušteli z višino cisterne :S
Kako to misliš 50m pod zemljo? Za zimo je problematično ravno to da je več praha in saj v zraku in posledično v deževnici. Odvisno tudi kje si doma.
Jaz sem tudi razmišljal v tej smeri, pa sem se odločil, da tega ne bom montiral, saj mi cev iz J kapnice pride drugje v štirno, kot iz S kapnice. Zdaj stvar je taka, da je tudi v tem primeru treba biti doma. Itak pozabiš. Najbolj čisti element za katerega bom uporabljal kapnico bo pralni stroj. Tuširali se ne bomo s to vodo. Za kotličke in če jo kdaj prekuhaš je pa vseeno.
Drugače sem pa imel v mislih sifon + škatlo polno kamenčkov, kot naravni filter in eno resno zadevo takoj za oz. pred hidroforjem. Ta pa ne sme biti prefin, da ne ovira črpalke.
Spomladi malo sluza in rumenega prahu ne uide štirni. Veliko pomaga lokacija strehe tudi. V gozdu so s tem same težave.
Drugače sem pa imel v mislih sifon + škatlo polno kamenčkov, kot naravni filter in eno resno zadevo takoj za oz. pred hidroforjem. Ta pa ne sme biti prefin, da ne ovira črpalke.
Spomladi malo sluza in rumenega prahu ne uide štirni. Veliko pomaga lokacija strehe tudi. V gozdu so s tem same težave.
maš point, ampak jaz imam idejo, da se tega posložujem samo v štartu sezone in po dolgih sušnih obdobjih recimo. Drugače pa se da narediti tudi avtomatskissitem z žogo oz kroglico ki ti zapre ventil po določeni pretečeni vodi. To bo pa druga faza 
Če bo veselje itd.
Avstralci imajo to doterano, pri nas pa tema.
Če bo veselje itd.Avstralci imajo to doterano, pri nas pa tema.
Drugače pa corbi, sajkek in landcruiser, hvala za prispevke. To naše delo je metanje denarja preč. Je pa zelo zanimivo
Sam sem ravno zaključil dodaten poden štirne ter pokrov. Počasi jo bomo odfršolali. Bruto bo velika okoli 11 kubikov, neto od odjema do izliva pa bo verjetno okoli 8 do 9 kubikov.
Odločam se še ali bi naredil plovec za odjem ali pa kar fiksno spodaj ene 15 do 20 cm visoko nad dnom. Bolj se nagibam k plovcu.
Narejeno imam pa takole, brez stirodurja, ob kleti na hišnem temelju. Zgoraj je pa veranda. Slika ni moja, narejeno je pa identično.
edit: tu je še landcruiser z zelo dobrim prispevkom.
Sam sem ravno zaključil dodaten poden štirne ter pokrov. Počasi jo bomo odfršolali. Bruto bo velika okoli 11 kubikov, neto od odjema do izliva pa bo verjetno okoli 8 do 9 kubikov.
Odločam se še ali bi naredil plovec za odjem ali pa kar fiksno spodaj ene 15 do 20 cm visoko nad dnom. Bolj se nagibam k plovcu.
Narejeno imam pa takole, brez stirodurja, ob kleti na hišnem temelju. Zgoraj je pa veranda. Slika ni moja, narejeno je pa identično.
edit: tu je še landcruiser z zelo dobrim prispevkom.
Priponke
-
2258369-stirna.jpg
Nazadnje urejeno:
Še stroškovno... Beton (pesek, ogromno cementa, Kemament L10, zaključni hidropremaz in opažanje), nekaj cevi, naravni filtri, kupljeni filtri, hidropak in seveda delo, cilj je 2 jurja.
Cela streha, okroglih 200 kvadratov, gre preko štirne, izliv pa v meteorne vode.
Zaenkrat realno in dobro kaže. Zdaj je narejena, manjka še zaključni hidropremaz, smo nekje na jurja in pol. Stene smo delali cca. 16, 17cm, podna je cca. 30cm betona, pokrov z luknjo 70 na 70 pa okoli 11, 12cm. 2 mešalca in nekaj lačnih ter žejnih.
Cela streha, okroglih 200 kvadratov, gre preko štirne, izliv pa v meteorne vode.
Zaenkrat realno in dobro kaže. Zdaj je narejena, manjka še zaključni hidropremaz, smo nekje na jurja in pol. Stene smo delali cca. 16, 17cm, podna je cca. 30cm betona, pokrov z luknjo 70 na 70 pa okoli 11, 12cm. 2 mešalca in nekaj lačnih ter žejnih.
Hvala, zloba
k sreči ne bi dobil take, kakršno sem jaz potreboval. Imam po svoje precej hecno cisterno. Široko 1,1m, dolgo 5m, visoko okoli 2,7m. Jo je bilo kar težko zafršolati in narediti. Služi mi za podaljšek verande in je cela pod streho v zemlji, zato specifične zahteve.
http://saferain.com.au/index.html
Tule je en Ausie. Ta patent bi lahko sam izdelal s Peštanovim programom. Vzameš nepovratni ventil in ga zakleneš pred čiščenjem strehe (pred njega daš odvod v meteorne). Ko se ti zdi, da je streha čista, ga odkleneš in se ti polni štirna. Rešeno.
Tule je en Ausie. Ta patent bi lahko sam izdelal s Peštanovim programom. Vzameš nepovratni ventil in ga zakleneš pred čiščenjem strehe (pred njega daš odvod v meteorne). Ko se ti zdi, da je streha čista, ga odkleneš in se ti polni štirna. Rešeno.