Takole je: Delam v manjšem kolektivu v pisarni, kjer imam gibljiv delovni čas. Tudi če se ob 2h popoldne primajam na šiht, ni nič narobe, le prej moram sodelavcem sporočit, da pridem pozno. Super delo, edina napaka je, da je to v Ljubljani - v mestu, ki mi zaradi visokih cen in prometnih kolapsov ne diši preveč. Dolgoročno se v Ljubljani sploh ne vidim, zato gledam, da imam v njej čim manj opravkov oz. gledam, da imam vse opravke blizu domačega kraja, saj nikoli ne vem, kdaj se mi ponudi možnost zaposlitve v domačem kraju. Tudi začasnega prebivališča nimam, saj sem se odločil, da se bom raje vsakodnevno vozil (v vsako stran 90 km)... občasno pa imam tudi možnost prespati pri kakšnem kolegu. Resda je vožnja malenkost naporna, ampak ljudje se vozijo tudi po 120+km v eno smer, tako da nimam kaj jamrat.
Šefe je popolno naspotje mene. Zanj je LJ zakon, ker ima vse kar potrebuje le ulico ali 2 stran. Spoštujem njegovo mnenje oz. prepričanje, popolnoma ga razumem in če bi sam odraščal v Ljubljani, bi bil verjetno enakega prepričanja. Jasno mi je tudi, da smo ljudje različni in zato se v mnenje drugih ne vpletam. Zelo pa me moti, ker ta moj šefe rad soli pamet: bog ne daj, da imaš kakšen opravek 30 km iz LJ... takoj se bo oglasil, zakaj tega nisi opravil v LJ, pa kako je to potrata časa itd. Evo ti primer: Zadnjič sem imel neko kontrolo pri zdravniku in sem šel z vlakom... ravno ko sem se mu oglasil na telefonu je zaradi tunela prekinilo... takoj je začel prodajati pamet: kam se peljem pa zakaj si zdravnika ne zrihtam v LJ itd. Kljub temu, da sem mu že večkrat jasno povedal, kaj si mislim o Ljubljani, še zmeraj vztraja pri svojem. To ne stanujem v LJ in se raje vozim domov on pripisuje domotožju. Ne vem ali ne razume ali noče razumet, da imam v LJ samo šiht... in še to samo dokler ne najdem česa bližje domu.
Drugače je šefe v redu človek, večkrat preseneti tudi v pozitivnem smislu, ampak te njegove fore mi grejo na živce in nič ne zgleda, da bi se spremenil. Ne vem... ljudje vprašajo, malo pokomentirajo in si mislijo svoje, ta pa vztraja, da bi mu včasih najrajši dal odpoved (pa čeprav mi je delo v redu). No, takšen je na kratko moj problem. Zdaj bi pa prosil, da malo pokomentirate, da vidim ali je problem v meni ali kaj, ker ne vem več, kako naprej.
Šefe je popolno naspotje mene. Zanj je LJ zakon, ker ima vse kar potrebuje le ulico ali 2 stran. Spoštujem njegovo mnenje oz. prepričanje, popolnoma ga razumem in če bi sam odraščal v Ljubljani, bi bil verjetno enakega prepričanja. Jasno mi je tudi, da smo ljudje različni in zato se v mnenje drugih ne vpletam. Zelo pa me moti, ker ta moj šefe rad soli pamet: bog ne daj, da imaš kakšen opravek 30 km iz LJ... takoj se bo oglasil, zakaj tega nisi opravil v LJ, pa kako je to potrata časa itd. Evo ti primer: Zadnjič sem imel neko kontrolo pri zdravniku in sem šel z vlakom... ravno ko sem se mu oglasil na telefonu je zaradi tunela prekinilo... takoj je začel prodajati pamet: kam se peljem pa zakaj si zdravnika ne zrihtam v LJ itd. Kljub temu, da sem mu že večkrat jasno povedal, kaj si mislim o Ljubljani, še zmeraj vztraja pri svojem. To ne stanujem v LJ in se raje vozim domov on pripisuje domotožju. Ne vem ali ne razume ali noče razumet, da imam v LJ samo šiht... in še to samo dokler ne najdem česa bližje domu.
Drugače je šefe v redu človek, večkrat preseneti tudi v pozitivnem smislu, ampak te njegove fore mi grejo na živce in nič ne zgleda, da bi se spremenil. Ne vem... ljudje vprašajo, malo pokomentirajo in si mislijo svoje, ta pa vztraja, da bi mu včasih najrajši dal odpoved (pa čeprav mi je delo v redu). No, takšen je na kratko moj problem. Zdaj bi pa prosil, da malo pokomentirate, da vidim ali je problem v meni ali kaj, ker ne vem več, kako naprej.
. To je čudovit primer lojalnih in zanesljivih fantičev. Njihov šef je zagotovo en tak srečen človek.
