Citat:
Vam je zavarovalni agent res povedal vse? 01.10.10 10:42:05
Avtomobilska zavarovanja so očitno zlata jama za zavarovalnice, saj Slovenci letno za to zapravimo slabo milijardo evrov. Nič čudnega torej, da se zavarovalnice "tepejo" med sabo, saj med njimi bije bitka za vsakega slehernega kupca. V želji po večjem številu zavarovancev pa slovenske zavarovalnice ponujajo številne popuste, ki pa so lahko zgolj navidezni. Tako je predvsem od nas odvisno, ali bomo 'prave' popuste znali prepoznati in jih izkoristiti v svoj prid.
Prav zato vam predstavljamo različne in resnične zgodbe naših bralcev, ki so na lastni koži izkusili bridkosti drobnega tiska. Morda vam lahko prav te zgodbe pomagajo, da ne boste zopet kupili "najdražjega" zavarovanje, za katerega se na koncu izkaže, da ne krije tisto, kar ste vi mislili, da je zagotovo vključeno ...
Eden bolj zanimivih primerov se je zgodil naši bralki Vesni, saj se ji je pred kratkim zgodil zares nenavaden pripetljaj. Bralka je imela namreč na svoji polici polni kasko, v katerega je bilo med drugim priključeno tudi delni kasko kot zavarovanje pred škodo, povzročeno iz strani divjadi oziroma domačih živali. Poleg polnega kasko zavarovanja lahko namreč voznik v okviru delnega kaska dozavaruje različne nevarnosti, kamor sodi npr. tudi poškodbe stekla, poškodba na parkirišču, odkup prve škode itd.
Nedavno pa se je Vesni med vožnjo na avtocesti v vetrobransko steklo zaletel labod (ja, prav ste prebrali), zaradi posledica trka pa je izgubila kontrolo nad vozilom in se zaletela v zaščitno ograjo avtoceste. Na srečo je bilo z njo v redu, nastala pa je velika gmotna škoda. Ko je zavarovalnici prijavila škodo, so se začeli zapleti. Bralka Vesna je namreč mislila, da bo škoda povzročena iz strani divjadi oziroma domače živali, krita iz delne kombinacije kaska iz naslova zavarovanja pred tovrstno škodo - na ta način namreč ne bi izgubila bonifikacije in s tem ne bi plačala 1% odbitne franšize od nove nabavne vrednosti avtomobila. Nič hudega sluteč se je odpravila na zavarovalnico uveljaviti škodo, kjer je doživela neprijeten šok.
Nesreča je bila namreč sestavljena iz dveh različnih vrst škode - posredne (gmotna škoda nastala po izgubi kontrole nad vozilom) in neposredne (razbito okno zaradi trka z labodom). Zavarovalnica je namreč odobrila zahtevek za povrnitev posredne škode iz splošnega kaska (torej celotna škoda avtomobila), toda le pod pogojem, da voznica izgubi bonus in plača 1% odbitne franšize. Pri neposredni škodi (razbito okno) pa ji je zavarovalnica povrnili celotno škodo iz naslova delnega kaska, seveda brez izgube bonifikacij in odbitne franšize.
Ogorčeni bralki, ki jo svojo jezo in bes usmerila v zavarovalnega agenta zaradi predhodnega nekorektnega svetovanja, je prijatelj svetoval, da naj vloži pritožbo zoper DARS, a se ji žal tudi to ni obrestovalo. Sicer voznik v primeru trka z divjadjo na avtocesti lahko zahteva odškodninsko povračilo od DARSA, vendar to seveda velja le za divjad (medved, jelen in podobno) in to le v primeru, če bi DARS premalo naredil za zaščito oziroma preprečitev vstopa živali na avtocesto. Kot rečeno, pa nad letečimi živalimi nima nadzora, zato ni odškodninsko odgovoren.
Pri nadomestnih vozilih se v praksi zelo velikokrat pojavi nesporazum oziroma ga zavarovanci napačno interpretirajo. Marsikomu na polici le na hitro prebere, da ima zavarovanec nadomestno vozilo lahko na voljo 10, 20 ali celo 30 dni. Vendar pa le malo ljudi natančno prebere, da zavarovalnica v primeru prometne nesreče ali pa popravila zaradi nesreče na parkirišču zavarovancu ponuja nadomesten avto le zgolj za čas načrtovanih ur popravila avtomobila.
In kaj sploh pomeni čas načrtovanih ur popravila avtomobila? Če na primer cenilec v zavarovalnici oceni, da je potrebno za demontažo, lakiranje, popravilo itd. avtomobila zgolj 5 ur popravila (to pomeni da je manj kot 8 ur in mu je nadomesten avto na voljo cel dan), vam pravica do nadomestnega vozila zapade točno po petih urah, kljub dejstvu, da vam v drobnem tisku piše, da je nadomestni avtomobil maksimalno na voljo lahko 30 dni.
Bridko izkušnjo, povezano s tem dejstvom, je doživel naš bralec Matjaž, ki je karamboliran avtomobil svoji avtohiši v popravilo pripeljal v četrtek popoldne, zaradi kompleksnosti in čakanja na rezervne dele pa je popravljen avtomobil prejel šele naslednji torek, torej 5 dni po škodnem primeru. V vmesnem času je seveda uporabljal nadomestni avtomobil, ki pa ga je, kot se je kasneje izkazalo, zelo drago stal. Po prijavi škodnega dogodka zavarovalnici je cenilec glede na vrsto škode avtomobila priznal nadomestno vozilo le za en dan in nič več, kar pa seveda naš bralec ni vedel, saj je po bežnem pregledu splošnih pogojev mislil, da mu nadomestni avtomobil pripada do 10 dni v vsakem primeru. Zavarovalnica je tako avtohiši, kjer je imel Matjaž avtomobil v popravilu, plačala le za en dan nadomestnega vozila, strošek za ostale 4 dni pa je moral kriti naš bralec.
avtor: Klemen Furlan; objavljeno na Financnitrgi.com
