Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Princip ostaja isti, samo zavedati se moraš, da boš uporabil 2x količino sladu in govorim iz glave da po drozganju dvigneš 25+ kg teško vrečo, kar si predstavljam da bi znalo biti zelo nerodno. Jaz delam skoraj 60l naenkrat. Dvakrat drozgam in naredim tri različna piva. V soboto je plan za IPA, kateri bo večinski del obeh drozganj, recimo po 7l od vsakega drozganja, malo bom še pivine od spiranja dodal, da pridem do željene gravitacije. Kar bom pa spiral in manjši del pivine odtečene od drozganja bosta pa "lahki" pale ale in verjetno dimljen porter. Porter ni idealna kombinacija, ampak ne morem več čakati, tako da bom vrjetno naredil še tretje mini drozganje. Imam pa dva lonca 30l, dve hladilni torbi, en kup vedrov in še kolega pride v soboto. Računam okrog 6 ur. Sem izvedel že dvakrat samo z enim loncem, 9ur
Danes sem ugotovil, da ima Hmezad peated dimljen slad.... In priporočilo za uporabo je do 5%. Imam pa 5 kg doma..... Rabi kdo?
Danes sem ugotovil, da ima Hmezad peated dimljen slad.... In priporočilo za uporabo je do 5%. Imam pa 5 kg doma..... Rabi kdo?
Nazadnje urejeno:
Kaj ima slučajno kdo tale mlinček?
http://mega-direct.com/index.php?action=article&aid=13&group_id=9&lang=EN
Domnevam da je iz Kitajske, je pa zanimiv, ker se ga kupi v EU, tako da odpade carina, davek itd.
http://mega-direct.com/index.php?action=article&aid=13&group_id=9&lang=EN
Domnevam da je iz Kitajske, je pa zanimiv, ker se ga kupi v EU, tako da odpade carina, davek itd.
Super, mal sem zapaničaril ker v katalogu piše do 5%.Danes stekleničim brown ale in bom naredil čaj iz malo dimljenega sladu in vroče vode ter dodal različne količine v par flašk. Pa bomo vidli.
Mi hudič ni dal miru, pa sem odprl vrečo in grizem peated slad. Kje je okus dimljenega? V primerjavi z roated barley ali chocolate je dimljen priokus tako blag.....Bom videl če se okus bolj razvije v čaju, ampak ja, si ne predstavljam da bi par % pustilo veliko okusa, posebaj v kombinaciji z črnimi sladi.
Mi hudič ni dal miru, pa sem odprl vrečo in grizem peated slad. Kje je okus dimljenega? V primerjavi z roated barley ali chocolate je dimljen priokus tako blag.....Bom videl če se okus bolj razvije v čaju, ampak ja, si ne predstavljam da bi par % pustilo veliko okusa, posebaj v kombinaciji z črnimi sladi.
Smoked slad je in ni vrsta sladu, ponavadi gre tradicionalno za način sušenja sladu. Slad ki se je sušil dirketno nad ognjem bo smoked pa je to lahko v osnovi bilokakšen slad.
Danes se komercialno dobi večinoma samo osnovni (pale) slad, to je pšenični smoked in pa ječmenov smoked. Oba sta "umetno" dimljena, torej na enak način kot pa dimijo meso (suho dimljenje ali kaj je že to). Pšeničnega se uporablja v manjših proporcah v nekaterih verzijah pšeničnih piv, ki so po okusu precej enostavna in tudi "smoked" pride hitro do izraza.
Ječmenov smoked slad je v večjih proporcah v nemškem "rauchbieru", v manjših proporcah pa v nekaterih verzijah aleja (škotski ale recimo). Uporablja se tudi v temnejših pivih kjer se povdarja "dimna" aroma namesto uporabe prevelikeg količine "praženega" sladu (slednji povzroča poleg temne barve tudi grenek okus).
Anyway, 100% smoked sladu bo naredilo pivo verjetno zelo nepitno (suh občutek v grlu). Tudi v rauchbieru se ga uporablja tja do 50%, oz. pri močnejših verzijah ustrezno več ampak se tudi starajo precej. Pogoj za prebavit močan smoked okus je sladkoba, tako da obvezno kombinirat velike količine tega sladu s karamelnim sladom in/ali sweet mashing profilom.
Smoked slad se sicer komercialno proizvaja bolj ali manj zaradi potreb destilarn whiskeya, no danes ga prepakirajo še za homebrewerje ker jim nekaj novega vedno prav pride!
Danes se komercialno dobi večinoma samo osnovni (pale) slad, to je pšenični smoked in pa ječmenov smoked. Oba sta "umetno" dimljena, torej na enak način kot pa dimijo meso (suho dimljenje ali kaj je že to). Pšeničnega se uporablja v manjših proporcah v nekaterih verzijah pšeničnih piv, ki so po okusu precej enostavna in tudi "smoked" pride hitro do izraza.
Ječmenov smoked slad je v večjih proporcah v nemškem "rauchbieru", v manjših proporcah pa v nekaterih verzijah aleja (škotski ale recimo). Uporablja se tudi v temnejših pivih kjer se povdarja "dimna" aroma namesto uporabe prevelikeg količine "praženega" sladu (slednji povzroča poleg temne barve tudi grenek okus).
Anyway, 100% smoked sladu bo naredilo pivo verjetno zelo nepitno (suh občutek v grlu). Tudi v rauchbieru se ga uporablja tja do 50%, oz. pri močnejših verzijah ustrezno več ampak se tudi starajo precej. Pogoj za prebavit močan smoked okus je sladkoba, tako da obvezno kombinirat velike količine tega sladu s karamelnim sladom in/ali sweet mashing profilom.
Smoked slad se sicer komercialno proizvaja bolj ali manj zaradi potreb destilarn whiskeya, no danes ga prepakirajo še za homebrewerje ker jim nekaj novega vedno prav pride!
Po prvem primernem testiranju pšeničnega piva s medom (10% meda) dodanega po končanem kuhanju oz pred hlajenjem pivine se okus gozdnega meda (ki je sicer intenziven) ne zazna, lahko pa bi dodal, da telesu piva doda neko širino.
Za naslednjič bi dodal več meda, verjetno ga prej pasterizirati in dodal hladnega, da ne bi izgubil arome.
Verjetno je tudi pšenično pivo manj primerno za izražanje okusa meda, ker je zaradi veliko phenolov zelo izpodrinjen.
V petek sem bil v pivovarni Vizir, kjer mi je lastnik/pivovar povedal, da je on pri svojem pivo dal nekje 20% meda v pivu blonde ale, osebno mi je to pivo izredno všeč ker je med lepo vkomponiran v telo piva.
Za naslednjič bi dodal več meda, verjetno ga prej pasterizirati in dodal hladnega, da ne bi izgubil arome.
Verjetno je tudi pšenično pivo manj primerno za izražanje okusa meda, ker je zaradi veliko phenolov zelo izpodrinjen.
V petek sem bil v pivovarni Vizir, kjer mi je lastnik/pivovar povedal, da je on pri svojem pivo dal nekje 20% meda v pivu blonde ale, osebno mi je to pivo izredno všeč ker je med lepo vkomponiran v telo piva.
@ Ciba: mojepivo.si ima akcijo roasted barley....priporočam da dodaš še malo chocolate sladu, meni osebno je kombinacija veliko boljša kot samo ena vrsta.
Med skoraj popolnoma fermentira in vrjetno je res treba dodati večje količine da se okusi. Drugače za okus medu priporočajo medeni slad (honey malt). Je pa res da ima cvetlični med bolj blag okus, jaz bi se odločil za kostanjev med, kateri mi ima najboljši in najintenzivnejši okus.
Rauchmalt je dimljen z dimom lesa, peated malt pa nad škotsko šoto, katera ne doda samo okus dima, ampak še neko posebno pikantnost šote, kar je zaznati ko žvečiš slad (za pivo bom povedal čez kak mesec). Sicer se pa tradicionalno peated slad ne dodaja v škotski ale, ampak "okus ali pikantnost" po šoti pride iz vode, katero uporabljajo na škotskem. Čist mimgrede, produkt z peated sladom je THE BEST viski kateri obstaja, laphroaig
Med skoraj popolnoma fermentira in vrjetno je res treba dodati večje količine da se okusi. Drugače za okus medu priporočajo medeni slad (honey malt). Je pa res da ima cvetlični med bolj blag okus, jaz bi se odločil za kostanjev med, kateri mi ima najboljši in najintenzivnejši okus.
Rauchmalt je dimljen z dimom lesa, peated malt pa nad škotsko šoto, katera ne doda samo okus dima, ampak še neko posebno pikantnost šote, kar je zaznati ko žvečiš slad (za pivo bom povedal čez kak mesec). Sicer se pa tradicionalno peated slad ne dodaja v škotski ale, ampak "okus ali pikantnost" po šoti pride iz vode, katero uporabljajo na škotskem. Čist mimgrede, produkt z peated sladom je THE BEST viski kateri obstaja, laphroaig
Problem večjih količin medu je da je med v večini sestavljen iz osnovnih sladkorjev, fruktoza + glukoza in je s tako sestavi še slabši od namiznega sladkorja (v smislu fermentacije).
Če že med, potem je nekdo omenil da se ga doda po primarni fazi fermentacije, torej ko so kvasovke opravile svoje delo in se ne bodo "pokvarile" z žretjem čistega preprostega sladkorja. Drug razlog je da večina arom ki so lahko hlapljive (= vse kar diši) v fazi fermentacije pomeče iz piva (kar je sicer ok ker diši v prostoru kjer pivo vre, malo manj pa za aromo končnega izdleka). Med se tepe z vsemi močnejšimi aromami v pivu, izjema so nekatere sadne arome iz hmelja (citrusi npr.), tako da kot so v pivu karamelni ali pa praženi okusi bo med težko prišel do izraza. Se pa ti okusi počasi "zlijejo" in med postane bolj občuten (komur se da čakat). Tako da med bo prišel do izraza v ležakih ali pa recimo ameriških alejih, vse mora bit pa res "clean" da bo med dobro občuten.
V medu se nahajajajo mlečnokislinske bakterije, ki so sicer zaradi okolja (visoka stopnja sladkorja, malo vode) "nedejavne" ampak takoj ko se vzpostavi boljše okolje veselo začnejo z delom. Zato je potrebno med pred dodajanjem v pivo ustrezno razkužit (v bistvu ni druge kot da se ga prekuha, s pasterizacijo je pa preveč dela oz. če ni vse 100% je enako kot da ne narediš nič).
Osebno sem med dodal sedaj v dva batcha in v nobenem ni prišel do izraza takoj. Se ga je pa po parih mesecih staranja kar ok čutilo (toliko da če si dal nekomu X pokusit je rekel da je notri med). Najbolj medeno pivo do sedaj pa ni videlo medu niti od blizu. Skrivnost medenega okusa je očitno v višjih sladkorjih in uporabi bolj aromatičnih sladov. Torej zmanjšat uporabo osnovnega slada na cca 50%, potem pa ta slad nadomestit z malce bolj toasted municha/dunajca/ipd. ter potem še manjšim deležem še malo bolj toasted aromatičnega piškotnega, victory, dextrin ipd. slada. Šlo bi tudi z večjim deležem karamelnega sladu ampak mora bit zelo svetel (temen da preveč karamelnega okusa, ki ubije medeno aromo). Mashing profil čez vse to pa še dodatno sweet (70+C), grenkobe iz hmelja malo, arome pa tudi ne preveč. Tak pir ne bo "lahek" in piten, recimo da bo bolj "ženski", se pa ne rabi medu za meden okus!
Če že med, potem je nekdo omenil da se ga doda po primarni fazi fermentacije, torej ko so kvasovke opravile svoje delo in se ne bodo "pokvarile" z žretjem čistega preprostega sladkorja. Drug razlog je da večina arom ki so lahko hlapljive (= vse kar diši) v fazi fermentacije pomeče iz piva (kar je sicer ok ker diši v prostoru kjer pivo vre, malo manj pa za aromo končnega izdleka). Med se tepe z vsemi močnejšimi aromami v pivu, izjema so nekatere sadne arome iz hmelja (citrusi npr.), tako da kot so v pivu karamelni ali pa praženi okusi bo med težko prišel do izraza. Se pa ti okusi počasi "zlijejo" in med postane bolj občuten (komur se da čakat). Tako da med bo prišel do izraza v ležakih ali pa recimo ameriških alejih, vse mora bit pa res "clean" da bo med dobro občuten.
V medu se nahajajajo mlečnokislinske bakterije, ki so sicer zaradi okolja (visoka stopnja sladkorja, malo vode) "nedejavne" ampak takoj ko se vzpostavi boljše okolje veselo začnejo z delom. Zato je potrebno med pred dodajanjem v pivo ustrezno razkužit (v bistvu ni druge kot da se ga prekuha, s pasterizacijo je pa preveč dela oz. če ni vse 100% je enako kot da ne narediš nič).
Osebno sem med dodal sedaj v dva batcha in v nobenem ni prišel do izraza takoj. Se ga je pa po parih mesecih staranja kar ok čutilo (toliko da če si dal nekomu X pokusit je rekel da je notri med). Najbolj medeno pivo do sedaj pa ni videlo medu niti od blizu. Skrivnost medenega okusa je očitno v višjih sladkorjih in uporabi bolj aromatičnih sladov. Torej zmanjšat uporabo osnovnega slada na cca 50%, potem pa ta slad nadomestit z malce bolj toasted municha/dunajca/ipd. ter potem še manjšim deležem še malo bolj toasted aromatičnega piškotnega, victory, dextrin ipd. slada. Šlo bi tudi z večjim deležem karamelnega sladu ampak mora bit zelo svetel (temen da preveč karamelnega okusa, ki ubije medeno aromo). Mashing profil čez vse to pa še dodatno sweet (70+C), grenkobe iz hmelja malo, arome pa tudi ne preveč. Tak pir ne bo "lahek" in piten, recimo da bo bolj "ženski", se pa ne rabi medu za meden okus!
Zivjo,
zanima me, ce ima kdo izkusnje z mattmill mlinom? Kaksna je razlika med clasic, basic in kompakt varianto? Je bolse vzeti barley crusher ali mattmill? Hvala
zanima me, ce ima kdo izkusnje z mattmill mlinom? Kaksna je razlika med clasic, basic in kompakt varianto? Je bolse vzeti barley crusher ali mattmill? Hvala
Evo narejen prototip mlinčka, takole melje zaenkrat na nastavitvi 1.2mm. Pšenični slad + nekaj pilsner sladu.
Kaj pravite? Če bo koga zanimalo bom naredil še dva mlinčka. All INOX, na ležajih!, nastavitve od 0 do 5mm..... verjamem da bo boljši kot vse komercialne varjante
Kaj pravite? Če bo koga zanimalo bom naredil še dva mlinčka. All INOX, na ležajih!, nastavitve od 0 do 5mm..... verjamem da bo boljši kot vse komercialne varjante
Nazadnje urejeno:
Pozdravljeni pivovarji.
Tud jest že neki časa varim,prav navdušen pa sem nad tem forumom,eni ste se res poglobili v pivovarstvo. kar tako naprej.
Me pa zanima če je kdo že imel opravka s 5L sodčki. Ali se izvaja sekundarna fermentacija isto kot v flašah? (Nekje sem videl da neki pretakajo s pomočjo co2). Ker pa imam pipico s co2 kartušo pa me zanima kaj se zgodi z usedlino? a se kvasovke pomešajo spet med vsebino, al kljub co2 ostanejo na dnu. Če ima kdo izkušnje prosim za pomoč. havala
Tud jest že neki časa varim,prav navdušen pa sem nad tem forumom,eni ste se res poglobili v pivovarstvo. kar tako naprej.
Me pa zanima če je kdo že imel opravka s 5L sodčki. Ali se izvaja sekundarna fermentacija isto kot v flašah? (Nekje sem videl da neki pretakajo s pomočjo co2). Ker pa imam pipico s co2 kartušo pa me zanima kaj se zgodi z usedlino? a se kvasovke pomešajo spet med vsebino, al kljub co2 ostanejo na dnu. Če ima kdo izkušnje prosim za pomoč. havala
oj.
še eno vprašanje.
Ko steklenice "steriliziram" s chemipro-jem (natrijev karbonat,vodikov peroksid) in jih dam odcedit narobe obrnjene na stojalo, mi na mestu kjer pride zamašek ostane zasušena bela snov. Jaz to obrišrm pred polnjenjem s prekuhano gazo. Kaj storite vi???? lp
še eno vprašanje.
Ko steklenice "steriliziram" s chemipro-jem (natrijev karbonat,vodikov peroksid) in jih dam odcedit narobe obrnjene na stojalo, mi na mestu kjer pride zamašek ostane zasušena bela snov. Jaz to obrišrm pred polnjenjem s prekuhano gazo. Kaj storite vi???? lp
- Status