Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
V osnovi zasede 1kg mletega sladu tam okoli 1l volumna oz. vzameš 1:1 kalkulacijo (čeprav po izkušnjah zasede malo manj), računaj še da ko vsuvaš (preden se namoči) je volumen večji in pri mešanju rabiš malce več prostora tako da je pametno imet nekaj rezerve. Tako da omenjene količine bi v 50l volumna težko šle. Šlo bi če zmanjšaš količino vode in delaš bolj gosto drozganje, kako udobno bo vse skupaj boš videl pa pri dejanskem testu.
Eno vprašanje.
Delal sem pale ale(ekstrakt+DME+US05 kvasovke). Dodal sem še nekaj hmelja za dry hop(aurora in golding) za 5 dni.
Briketi hmelja so se v fermentorju čisto razpadli in večina hmelja je še vedo plavala na površju. Zanima me če je to normalno. Bral sem da bi moral hmelj čez nekaj dni potoniti na dno fermentorja.
Je boljša rešitev če hmelj za dry hop dajem v tiste vrečice za hmelj.
Hvala.
Delal sem pale ale(ekstrakt+DME+US05 kvasovke). Dodal sem še nekaj hmelja za dry hop(aurora in golding) za 5 dni.
Briketi hmelja so se v fermentorju čisto razpadli in večina hmelja je še vedo plavala na površju. Zanima me če je to normalno. Bral sem da bi moral hmelj čez nekaj dni potoniti na dno fermentorja.
Je boljša rešitev če hmelj za dry hop dajem v tiste vrečice za hmelj.
Hvala.
Tradicionalno angleško z dvojnim izpiranjem (oz. dvojim izpustom in enjim izpiranjem) je 1:2.5 ... slad:voda. To se tudi najpogosteje uporablja. Ni pa to nobena tehnična omejitev, od 1:2 dalje je tehnično vse možno pod 1:2 je pa že problem lahko z omočenjem sladu in encimsko petvorbo.
Pomaga rahlo tresenje fermentorja oz. malce pobutat po stenah vsake toliko in pade na dno. Določeni hmelji so precej mleti in slabše potonejo.
Vrečka je in ni rešitev, s stališča arome je slabša rešitev s stališča svinjarije ki plava v pivu pa boljša. Sedaj se pa sam odloči.
Za naslednje pivce imam namen uporabit 50% neslajene pšenice. Predhodno bi naredil tako imenovan cereal mash. Zanima pa me, če bo po vaših izkušnjah, glede na visok delež neslajene pšenice sploh prišlo do encimske pretvorbe. Ostalo sestavine bodo 25%PA, 13 % Pilnser in ostalo caramela slad. Nimam 6row ječmena zato me malo skrbi rezultat.
Glede na te podatke bo encimska pretvorba zagotov slaba oz. se ne bo pretvorilo popolno. Six-row ameriški slad ima recimo precej večjo encimko moč pa se priporoča tam 40% max. neslajenih dodatkov za homebrewerje. Evropski pilsner sploh pa pale ale sladi imajo dokaj nizko encimsko moč tako da je problem lahko že tam pri 25-30% neslajenih dodatkov.
Alternativa je da v prvem mashu s neslajenimi dodatki uporabiš encime (amilazo) ki ti bodo pretvorili škrob v sladkor, je pa to več ali manj kemija oz. ne vem zakaj bi to delal. Raje zmanšaj neslajene dodatek na raven ko jih boš še lahko obvaldoval v glavnem drozganju. Za surovo pšenico moraš še vedno narediti proces želatinizacija (zavret) ker se le tako škrob spravi v vodotopno obliko ki omoogča pretvorbo.
odgovor zakaj bi to dellal je preprost, ker mi zamnjkuje slajenih sladov in ker je priložnost da probam. Vseeno pa ne bom delal tega, če je že vnaprej obosjeno na propad.
Bom upošteval dragocen nasvet in šel na 30% pšenice.
sem si pa naredil "načrt" obdelave neslajene pšenice, ki ji bom dodal 20% sladu za encime. In sicer: Beta glucan rest na 45°C 20 min zatem segrejem na 66°C 10min zatem rahlo vretje 15min. To golšo potem zmešam z hladno vodo da ulovim 66-67°C in dodam še preostali slad ter počitek 60minut. Ali bi se dalo še optimizirat?
imam pa še vprašanje glede kvas iz steklenic. Prebral sem da je kvas, ki je dodan naknadno v steklenice - govorimo seveda o pšeničnem pivu, neuporaben. Je to res ali bi se vseeno splačalo poskusiti s tem kvasom?
Bom upošteval dragocen nasvet in šel na 30% pšenice.
sem si pa naredil "načrt" obdelave neslajene pšenice, ki ji bom dodal 20% sladu za encime. In sicer: Beta glucan rest na 45°C 20 min zatem segrejem na 66°C 10min zatem rahlo vretje 15min. To golšo potem zmešam z hladno vodo da ulovim 66-67°C in dodam še preostali slad ter počitek 60minut. Ali bi se dalo še optimizirat?
imam pa še vprašanje glede kvas iz steklenic. Prebral sem da je kvas, ki je dodan naknadno v steklenice - govorimo seveda o pšeničnem pivu, neuporaben. Je to res ali bi se vseeno splačalo poskusiti s tem kvasom?
A lahko kdo kaj več pove o ne slajenih žitih. Ravno kar sem mal prebiral o tem.
Avtor na beer smithu navaja da je cereal mash nepotreben če uporabiš kosmiče, ker naj bi bili že obdelani.
Čeprav če razumem, so za kaj takega primerni samo instant kosmiči?? sicer morajo še vedno čez fazo želatinizacije...
Avtor na beer smithu navaja da je cereal mash nepotreben če uporabiš kosmiče, ker naj bi bili že obdelani.
Čeprav če razumem, so za kaj takega primerni samo instant kosmiči?? sicer morajo še vedno čez fazo želatinizacije...
Če imaš dovolj encimske moči narediš protein rest v sklopu posebnega masha in nato še segrevanje do vrelišča. Če dodaš v ta predhoden mash še slad z encimi pa pustiš nekja časa na 70C s tem pretvoriš del sladu ki je na voljo za pretvorbo - lahko pa ta del izpustiš in delaš samo mash v glavnem delu. Postopki tu so različni odvisno od tega kaj želiš, ampak v obeh primerih ne narediš nič narobe.
Glede kvasa iz industrijskega piva. Veliko piva se dela tako da se kvas menja glede na zahteve in potrebe, torej da se za femrnetacijo v steklenicah uporabi namenski kvas. Tak kvas je ponavadi zelo nevtralen na okusu in tako ni primeren za ponovno uporabo. Kakšen kvas je v steklenici pa ne veš, lahko je tudi tisti iz primarne fermentacije.
Kosmiči so toplotno obdelani, vsaj to kar mi poznamo pod kosmiči in dejansko gre za "instant X". Ponavadi gre za to da se žito opari (parna kopel) in stisne čez segrete valjčke. To v osnovi je dovolj za želatinizacijo škroba in ni potrebe po nadalnji obdelavi.
Dobiš pa v angleško govorečem svetu pod "flakes" oz. "flaked" marsikaj tako da naj te to ne zavede. Recimo izrazi grits (dejansko je to lahko po naše zdrob ali gres pri pšenici, pri koruzi tudi "polenta") ali pa pearl(s) (kar bi bilo po naše v primeru ječmena lahko "ješpren") se včasih prodaja kot "flakes".
Na splošno vzemi da tisto kar je narjeno da ženska strese v jogurt in ni potrebno kuhat so ok kosmiči!
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Kosmiči so toplotno obdelani, vsaj to kar mi poznamo pod kosmiči in dejansko gre za "instant X". Ponavadi gre za to da se žito opari (parna kopel) in stisne čez segrete valjčke. To v osnovi je dovolj za želatinizacijo škroba in ni potrebe po nadalnji obdelavi.
Dobiš pa v angleško govorečem svetu pod "flakes" oz. "flaked" marsikaj tako da naj te to ne zavede. Recimo izrazi grits (dejansko je to lahko po naše zdrob ali gres pri pšenici, pri koruzi tudi "polenta") ali pa pearl(s) (kar bi bilo po naše v primeru ječmena lahko "ješpren") se včasih prodaja kot "flakes".
Na splošno vzemi da tisto kar je narjeno da ženska strese v jogurt in ni potrebno kuhat so ok kosmiči!
Lep pozdrav vsem, kot novopečeni pivovarilec sem se po dveh tednih le uspel prebiti skozi vseh 200+ strani v tem threadu in .... veliko koristnih informacij, znanja in nasvetov ...
Zdaj pa vprašanje za znalce: sem še začetnik (4x ekstrakt, 3x kuhanje BIAB) in bi rad prešel iz merilne posode in areometra na refraktometer. Ker sem zadnjo rundo delal dry stout, ki morda niti ni najbolj posrečena izbira za refraktometer, bi nekaj rad preveril. OG sem nameril na 9,7 Brixov, areometer mi je pa pokazal 1.043. To po nobenem izračunu ne gre vkup, ker manjka cca 1.3 brixa. Zdaj sem prišel pa po 4ih dnevih na 1.014 G po areometru, RF mi kaže pa 5.2 Brixa .... Kje ga biksam oz. zakaj imam takšno odstopanje na RF-u??? RF je neka poceni zadeva z ebay-a z ATCjem. Mimogrede, okus stouta zelo obeta, samo mi je škoda vsakič zliti stran 1,5 dcl piva, zato bi tudi rad na RF prešel ....
Vnaprej hvala za pomoč!
Zdaj pa vprašanje za znalce: sem še začetnik (4x ekstrakt, 3x kuhanje BIAB) in bi rad prešel iz merilne posode in areometra na refraktometer. Ker sem zadnjo rundo delal dry stout, ki morda niti ni najbolj posrečena izbira za refraktometer, bi nekaj rad preveril. OG sem nameril na 9,7 Brixov, areometer mi je pa pokazal 1.043. To po nobenem izračunu ne gre vkup, ker manjka cca 1.3 brixa. Zdaj sem prišel pa po 4ih dnevih na 1.014 G po areometru, RF mi kaže pa 5.2 Brixa .... Kje ga biksam oz. zakaj imam takšno odstopanje na RF-u??? RF je neka poceni zadeva z ebay-a z ATCjem. Mimogrede, okus stouta zelo obeta, samo mi je škoda vsakič zliti stran 1,5 dcl piva, zato bi tudi rad na RF prešel ....
Vnaprej hvala za pomoč!
- Status