Citat:
Uporabnik pocast pravi:
Pa še z moje strani eno vprašanje glede divjega hmelja?
Ali je več vrst divjega hmelja? Tukaj na brezovici povsod rastejo ovijalke hmelja. Sam nekje lepo diši po hmelju, nekje so pa arome popolnoma drugačne. Izgled storžkov je pa enak, samo arome se ne ujemajo od grma do grma.
Načeloma je hmelj samo ena vrsta (* imaš tudi japonski okrasni hmelj ki je podoben pravemu hmelju ampak ima drugačne liste pa tudi strožki so drugačni) je pa res da ima od "osebka do osebka" različne lastnosti. Dejansko so vsi kultivarji hmelja klonirani, torej imajo enak genski material. Sadike razmožujejo nespolno. Zato se lahko zagotovi konsistenca arome ki je značilna za vrsto. Po domače povedano so vsi "savinsjki goldingi" kloni ene prvotne rastline in so takorekoč enojajčni dvojčki!
Kot zanimivost, ameriški hmelj z značilno ameriško aromo je "nastal" po pomoti. Stari nasadi evropskega hmelja ki ga niso vzdrževali se je križal med sabo in z divjim hmeljem in po "naključju" se je vmes našel hmelj ki so ga potem plemenitili do današnjih variant.
No še kako zgleda plemenitenje hmelja lahko omenim, dejansko nadzorovano ali pa tudi "odprto" oprašijo neko vrsto hmelja in nato iz semen vzgojijo sadike. Ženske sadike (par 100 ali celo 1000) nato prvo leto opazujejo in spremljajo rast ter odpornost na bolezni, tu avtomatično odpade 90% materiala ker ne ustreza zahtevam. Drugo leto se zgodi približno enako tako da "ohranijo" samo še kakšen % sadik. Tretje leto beležijo še hektarski donos in tu spet odpade 90% sadik. Šele v četrtem letu se od "top of" sadik pobere strožke in se določi njihove pivovarske lastnosti, če je sreča ima katera od sadik ustrezne lastnosti ki se jih išče in te se potem preizkusi tudi v praksi. Če je stvar "zanimiva" dobimo novo vrsto hmelja za pivovarstvo, če ni zanimiva je šlo 5 let in par 1000 sadik v nič.
Skratka da neham bluzit, v naravi se hmelj med sabo spolno množi kar pomeni da nastajajo ves čas "nove vrste" hmelja. Določene imajo dober pivovarski potencial, določene pa ne. Vonj/aroma strožkov pove približen potencial, kako se bo pa na koncu obneslo je pa čisto odvisno od sreče. Čisto možno je da se vmes v divjem hmelju pojavi tudi kakšen biser ki ponudi čisto novo dimenzijo tako da eksperimentiranje je dobrodošlo!
Pa še to, če je hmelja na območju več potem verjetno prihaja do oprašitve in strožki vsebujejo semena. Taki storžki imajo načeloma manj arome ker gre del "energije" v seme. Semena hmelja so čisto drobne črne pikice, se jih tudi vidi če se storžek odpre.