Sam svoj pivovar

Status
Tema ni odprta za nadaljno razpravo.

ikst

Pripravnik
26. jul 2008
228
0
16
Obišči stran
Jaz nimam težav z dolivanjem v fermentorju. Običajno sicer dodam 6 litrov vode na 15 litrov "podlage". Ampak sem tudi že 1/1 delal brez večjih težav.

Efektivnost vedno nad 70% (BIAB). Glede doziranja hmelja je pa tudi hitro jasno.
 

ikst

Pripravnik
26. jul 2008
228
0
16
Obišči stran
Jaz sem kupil poceni hladilno torbo v kateri drozgam (cca 20 eur) . Vseeno uporabim BIAB metodo. Postopek je nekako tak.

V hladilno torbo dam okoli 15 litrov vode + slad. Ko je drozganje končano vse skupaj pretočim v 20 literski lonec. Vrečko v hladilni torbi ponovno zalijem s cca 5, 6 litri vode (batch sparge). Ciljam na nekih 17, 18 litrov v loncu. Na koncu v fermentor dotočim kakšnih 6 litrov ledene vode (2 1,5 literski plastenki) za končno količino okoli 20 litrov +- par litrov, odvisno od piva, OG itd.
 

jest5

Guru
18. avg 2007
26.094
-8.767
113
Citat:
Uporabnik komar89 pravi:
Mene pa zanima, če je možno drozganje z dvojno količino slada, glede na predpisano količino vode. Imam namreč samo 20l lonec in bi rad na koncu dobil cca 20 litrov piva. Se pravi, da bi drozgal z 10 litri vode in bi na koncu samo dotočil manjkajočo vodo v fermentor.
Daj privošči si , saj ni tako drago
wink-1.gif
 

komar89

Fizikalc
22. apr 2008
777
195
43
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Citat:
Uporabnik komar89 pravi:
Mene pa zanima, če je možno drozganje z dvojno količino slada, glede na predpisano količino vode. Imam namreč samo 20l lonec in bi rad na koncu dobil cca 20 litrov piva. Se pravi, da bi drozgal z 10 litri vode in bi na koncu samo dotočil manjkajočo vodo v fermentor.
Daj privošči si , saj ni tako drago
wink-1.gif

Ja, bo treba nabavit nekaj podobnega, ta je kar sprejemljiv, tisti iz inoxa so pa dragi kot da bi bli pozlačeni.
 

komar89

Fizikalc
22. apr 2008
777
195
43
Evo, prvo varjenje je za menoj. Več ali manj je vse potekalo po načrtu. Delal sem 10l batch po malce prilagojeni BIAB metodi. Drozgal sem brez vreče v hladilni torbi in potem zadevo preliv v 20l lonec, vendar sem potem zafrknil že v štartu z bombažno vrečo (podobna rjuhi), ki se mi je zabila in ni hotelo teči da se jebeš...skratka imel sem celo packarijo in sem moral improvizirat z staro zaveso in večkratnim pretakanjem iz ene v drugo posodo. Delal sem sicer vse po receptu na pivopis.com(taprvi recept pale ale), vse količine deljeno z dva in sem začuda po vseh šlamastikah z izpiranjem, zadel količino pivine in OG v nulo. Sem pa videl, da bo v prihodnje za 20l batche potrebno bolj sistemsko rešit hlajenje. Tokrat sem uporabil škaf in zamrznjene plastenke vode, je trajalo nekje 45 minut da sem zadevo ohladil na 23 stopinj. Bom mogoče naslednjič uporabil drobljen led in manj vode v škafu se mi zdi da bi znalo bolje hladiti.
 

kumino

Pripravnik
4. feb 2014
141
0
16
OBALA
www.facebook.com
Rabim nasvet. V kegu imam pod plinom cca 10 dni IPO, katero sem seveda dryhopal direkt v kegu in mi je vse zamašilo, da iz pipice ne priteče več niti kapljica. Koliko škode naredim, če vse skupaj pretočim v drugi keg? Ali je kakšna lažja rešitev za se znebit hmelja (bil je v peletih), da mi ne maši več?
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.156
4.134
113
Lahko zacasni dvignes pritisk pa upas da bo hmelj porinilo ven. Kegi mislim da so atestirani na 50 bar tako da ce dvignes za nekaj sec na 10 bar nebi smelo bit problema.

Ce pretocis v drug keg naceloma ne bo skode, problem je ker je pivo pod pritiskom kar pomeni da se bo bilokaksno pretakanje manifestiralo v penjenju. Tako da ce bos ze pretakal bi bilo pametno pritisk spustit na 0 (co2 v pivu se bo sproscal pocasi tako da bi za iznicenje pritiska rabil dan ali dva odprt. arnostni ventil).
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.156
4.134
113
+pri degasingu in pretakanju bos izgubljal aromo, glede na to da gre za ipo se bo znalo kar obcutit.

Opcija ki mi pade na pamet je da bi obrnil keg na bok pa ce ne drugace probas zamenjat prikjucka. Co2 na izhodno cev, pa pipo na vhod.
 

pocast

Pivovarski majstr
13. maj 2014
1.994
404
83
Če se ne motim kalbo dry hoppa v kegih, mogoče kaj več ve o tem, povprašaj...
Sicer pa na izhodnega priključi CO2 pa našopaj pritisk da ti spuca cev.
 

pocast

Pivovarski majstr
13. maj 2014
1.994
404
83
Kakšna je razlika med naslednjimi sladi.
Caramelni, aroma in pa biscuit. Kot razumem so to vsi brez encimske moči...
 

kalbo

Guru
7. okt 2013
19.006
9.537
113
Citat:
Uporabnik komar89 pravi:
Citat:
Uporabnik jest5 pravi:
Citat:
Uporabnik komar89 pravi:
Mene pa zanima, če je možno drozganje z dvojno količino slada, glede na predpisano količino vode. Imam namreč samo 20l lonec in bi rad na koncu dobil cca 20 litrov piva. Se pravi, da bi drozgal z 10 litri vode in bi na koncu samo dotočil manjkajočo vodo v fermentor.
Daj privošči si , saj ni tako drago
wink-1.gif

Ja, bo treba nabavit nekaj podobnega, ta je kar sprejemljiv, tisti iz inoxa so pa dragi kot da bi bli pozlačeni.

Ne vem no, meni se ne zdijo.
http://inox-lonci.si/ponudba/

 
Nazadnje urejeno:

kalbo

Guru
7. okt 2013
19.006
9.537
113
Citat:
Uporabnik kumino pravi:
Rabim nasvet. V kegu imam pod plinom cca 10 dni IPO, katero sem seveda dryhopal direkt v kegu in mi je vse zamašilo, da iz pipice ne priteče več niti kapljica. Koliko škode naredim, če vse skupaj pretočim v drugi keg? Ali je kakšna lažja rešitev za se znebit hmelja (bil je v peletih), da mi ne maši več?
Ajme meni, to je težava. Ne kalbo ne dryhopa v kegu. Že s hmeljem ki mi uide v keg imam težave in povečevanje pritiska ne pomaga. Pomaga edino to, da razstavim keg in spucm pick up cev ene trikrat. Da bi dal komplet količino v keg ma ni šans da se ti totalno ne zabije. Drugega kot pretočit ne vidim.
 
Nazadnje urejeno:

Pivopivec1

Pripravnik
23. feb 2014
318
9
18
Tisti difuzni kamen sem potem nabavil prek ebaya, v Sloveniji ga ni za dobit. Razen keramičnih in plastičnih. Imam pa še eno vprašanje glede večstopenjskega drozganja za oatmeal stout. Sestavil sem si takšen urnik:

Žito dam v segreto vodo na 40 C

1 korak: 52C za 5 min.
2 korak: 65C za 15 min.
3 korak: 70C za 40 min.
4 korak 77C za 15 min

sledi izpiranje. Želim naredit polno pivo. Zanima me zakaj je sploh potrebno delat multi step, če bi lahko naredil single step na 69C recimo. Kje so prednosti takšnega drozganja? Ali recimo temperatura pri kateri se izločijo nefermentabilni sladkorji (65-73C) vpliva tudi na izločanje fermentabilnih sladkorjev (55-64) in obratno? Če ne, potem bi lahko korak 2 in 3 med seboj zamenjal? Če lahko kdo po domače razloži kako je s temi temperaturami. Zanima me predvsem za oatmeal stout. Hvala
 

ikst

Pripravnik
26. jul 2008
228
0
16
Obišči stran
Nisem sicer dryhopal v kegu, mi je pa ušlo zadnjič precej hmelja not in se mi je naredilo isto. Iz kega sem izpustil pritisk, vzel ven cev za zajem piva, jo očistil in ene 3x ponovil postopek, pa se je zadeva dovolj sčistila, da je začelo normalno tečt.

Sicer pa pretakanje, če ni druge.
 

pocast

Pivovarski majstr
13. maj 2014
1.994
404
83
Citat:
Uporabnik Pivopivec1 pravi:
Tisti difuzni kamen sem potem nabavil prek ebaya, v Sloveniji ga ni za dobit. Razen keramičnih in plastičnih. Imam pa še eno vprašanje glede večstopenjskega drozganja za oatmeal stout. Sestavil sem si takšen urnik:

Žito dam v segreto vodo na 40 C

1 korak: 52C za 5 min.
2 korak: 65C za 15 min.
3 korak: 70C za 40 min.
4 korak 77C za 15 min

sledi izpiranje. Želim naredit polno pivo. Zanima me zakaj je sploh potrebno delat multi step, če bi lahko naredil single step na 69C recimo. Kje so prednosti takšnega drozganja? Ali recimo temperatura pri kateri se izločijo nefermentabilni sladkorji (65-73C) vpliva tudi na izločanje fermentabilnih sladkorjev (55-64) in obratno? Če ne, potem bi lahko korak 2 in 3 med seboj zamenjal? Če lahko kdo po domače razloži kako je s temi temperaturami. Zanima me predvsem za oatmeal stout. Hvala

Že utiševalec enkrat govoril da je multi step pri "modernih" žitih, sploh v home brewu dokaj nepotreben.
Če hočeš da bo imel stout telo, drozgaj na 69 st.C eno uro, izpiraj pa na 76st.C. Tako nimaš kej falit, pa še izi je
nahrung002.gif
 

Pivopivec1

Pripravnik
23. feb 2014
318
9
18
Citat:
Uporabnik pocast pravi:
Citat:
Uporabnik Pivopivec1 pravi:
Tisti difuzni kamen sem potem nabavil prek ebaya, v Sloveniji ga ni za dobit. Razen keramičnih in plastičnih. Imam pa še eno vprašanje glede večstopenjskega drozganja za oatmeal stout. Sestavil sem si takšen urnik:

Žito dam v segreto vodo na 40 C

1 korak: 52C za 5 min.
2 korak: 65C za 15 min.
3 korak: 70C za 40 min.
4 korak 77C za 15 min

sledi izpiranje. Želim naredit polno pivo. Zanima me zakaj je sploh potrebno delat multi step, če bi lahko naredil single step na 69C recimo. Kje so prednosti takšnega drozganja? Ali recimo temperatura pri kateri se izločijo nefermentabilni sladkorji (65-73C) vpliva tudi na izločanje fermentabilnih sladkorjev (55-64) in obratno? Če ne, potem bi lahko korak 2 in 3 med seboj zamenjal? Če lahko kdo po domače razloži kako je s temi temperaturami. Zanima me predvsem za oatmeal stout. Hvala

Že utiševalec enkrat govoril da je multi step pri "modernih" žitih, sploh v home brewu dokaj nepotreben.
Če hočeš da bo imel stout telo, drozgaj na 69 st.C eno uro, izpiraj pa na 76st.C. Tako nimaš kej falit, pa še izi je
nahrung002.gif


Se strinjam. Zakaj se potem dela multi step in kako bi naredil enak učinek ali boljši z multi step kot pa z single infussion? Imam to možnost in bi jo rad najbolje izkoristil.
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.156
4.134
113
Pri 52C domnevam da delaš "proteinski počitek", ta za sodobne slade NI potreben ker so dovolj ustrezno "modificirani" že v sladarni in torej to točko danes lahko izpustiš. Smisel ima delat protein rest če nimaš polno modificiranih sladov ali pa če uporabljaš večji delež neslajenih žitaric (recimo kosmiče v deležu več kot 15-20%). Proteinski počitek se ponavadi izvaja 30 min, tako da tistih tvojih 5 min nima nekega posebnega pomena tudi če bi ga šel delat.

Dvostopenjsko drozganje v procesu encimske pretvorbe je tudi bolj kot ne arhaična zadeva in je nima smisla delat, predvsem zato ker je težko zadet točne urnike/čase ki bi ustrezali končnemu produktu. Po domače povedano precej lažje je za medium profil srpavit drozgo na 68C za 1h kot pa se je.bat z dvema temperaturama, ker ko boš recimo dvigal temperaturo iz 65C na 70C bo trjalo nekaj časa, vmes bo janso tudi potekala encimska pretvorba in končni produkt bo potem čisto odvisen od tega kako točno zadaneš čase in pa temperature.

Glede drugega dela vprašanja, encimi ki so aktivni pri nižjih temperaturah (beta amilaza) se pri viših temperaturah že razkrajajo. Tako da če začneš drozganje na 70C in potem spustiš temperaturo na 62C bo končni produkt enak kot da bi drozgal samo na 70C (full body) saj se razkroj kompleksnih sladkorjev zaradi uničenja encimov (skoraj) ne bo izvajal.

Aja zakaj multistep. O tem sem že pisal. Včasih se v pivovarstvu ni uporabljalo termometrov (pač niso obstajali pa tudi procesa encimske pretvorbe niso poznali) in tako se je drozganje delalo na pamet. Ker človek na občutek ne bo ločil 60C ali pa 70C so pač začeli z mlačno vodo (okoli 40C) nato pa so določen delež drozge (ponavadi 1/3) odvzeli iz prve posode in jo segreli do vretja ter dodali nazaj v prvi lonec (temperatura se je dvignila). Recimo za prve lagerje so tovorstno segrevanje ponovili 3x, in danes to poznamo kot "triple decoction", temperaturni režimi so šli nekako 35-40C (acid rest) + 50-55 (protein rest) + 65-68C (sacrification rest). Za klasične stare lagerje (pilsner, ipd.) ali pa nemška pšenična piva se lahko tudi v homebrewingu izvede tovrstno drozganje vendar primarni namen ni povezan z tehnološkimi pridobitvami pač pa se to dela ker se takim pivom da poseben okus (vretje drozge poveča delež melanoidov v pivu). Pa tudi tule sodobni sladi načeloma lahko zamenjajo tovrstno drozganje, recimo "melano" sladi so substitut ki se lahko uporabi pri enostopenjskem drozganju za enak/podoben efekt kot pa ga dobimo ob "triple decoction" drozganju.

Skratka pod črto, multistep brez "decoction mashinga" nima smisla pri sodobnih sladih. Lahko seveda poskusiš za filing, vsekakor pa za začetnike to pomeni en problem več.
 

Pivopivec1

Pripravnik
23. feb 2014
318
9
18
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Pri 52C domnevam da delaš "proteinski počitek", ta za sodobne slade NI potreben ker so dovolj ustrezno "modificirani" že v sladarni in torej to točko danes lahko izpustiš. Smisel ima delat protein rest če nimaš polno modificiranih sladov ali pa če uporabljaš večji delež neslajenih žitaric (recimo kosmiče v deležu več kot 15-20%). Proteinski počitek se ponavadi izvaja 30 min, tako da tistih tvojih 5 min nima nekega posebnega pomena tudi če bi ga šel delat.

Dvostopenjsko drozganje v procesu encimske pretvorbe je tudi bolj kot ne arhaična zadeva in je nima smisla delat, predvsem zato ker je težko zadet točne urnike/čase ki bi ustrezali končnemu produktu. Po domače povedano precej lažje je za medium profil srpavit drozgo na 68C za 1h kot pa se je.bat z dvema temperaturama, ker ko boš recimo dvigal temperaturo iz 65C na 70C bo trjalo nekaj časa, vmes bo janso tudi potekala encimska pretvorba in končni produkt bo potem čisto odvisen od tega kako točno zadaneš čase in pa temperature.

Glede drugega dela vprašanja, encimi ki so aktivni pri nižjih temperaturah (beta amilaza) se pri viših temperaturah že razkrajajo. Tako da če začneš drozganje na 70C in potem spustiš temperaturo na 62C bo končni produkt enak kot da bi drozgal samo na 70C (full body) saj se razkroj kompleksnih sladkorjev zaradi uničenja encimov (skoraj) ne bo izvajal.

Aja zakaj multistep. O tem sem že pisal. Včasih se v pivovarstvu ni uporabljalo termometrov (pač niso obstajali pa tudi procesa encimske pretvorbe niso poznali) in tako se je drozganje delalo na pamet. Ker človek na občutek ne bo ločil 60C ali pa 70C so pač začeli z mlačno vodo (okoli 40C) nato pa so določen delež drozge (ponavadi 1/3) odvzeli iz prve posode in jo segreli do vretja ter dodali nazaj v prvi lonec (temperatura se je dvignila). Recimo za prve lagerje so tovorstno segrevanje ponovili 3x, in danes to poznamo kot "triple decoction", temperaturni režimi so šli nekako 35-40C (acid rest) + 50-55 (protein rest) + 65-68C (sacrification rest). Za klasične stare lagerje (pilsner, ipd.) ali pa nemška pšenična piva se lahko tudi v homebrewingu izvede tovrstno drozganje vendar primarni namen ni povezan z tehnološkimi pridobitvami pač pa se to dela ker se takim pivom da poseben okus (vretje drozge poveča delež melanoidov v pivu). Pa tudi tule sodobni sladi načeloma lahko zamenjajo tovrstno drozganje, recimo "melano" sladi so substitut ki se lahko uporabi pri enostopenjskem drozganju za enak/podoben efekt kot pa ga dobimo ob "triple decoction" drozganju.

Skratka pod črto, multistep brez "decoction mashinga" nima smisla pri sodobnih sladih. Lahko seveda poskusiš za filing, vsekakor pa za začetnike to pomeni en problem več.

Hvala za razlago, lepo razloženo. Potem bom pa kar držal 69 stopinj 1h in naredil mash out pri 78 stopinj za 15 min + sparge.
 
Status
Tema ni odprta za nadaljno razpravo.