Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Pa še jaz eno vprašanje okrog keginga.
Za CO2 imam en akvarijski komplet z ventilom kot na tej sliki .
A je ta ventil ustrezen? igličnega ventila tukaj ne rabim. Kaj to pomeni, da ga odprem do konca in z drugim reguliram al kaj?
Za CO2 imam en akvarijski komplet z ventilom kot na tej sliki .
A je ta ventil ustrezen? igličnega ventila tukaj ne rabim. Kaj to pomeni, da ga odprem do konca in z drugim reguliram al kaj?
Meni deluje kot navadni regulatorski ventil, torej tak se uporablja za potrebe pivovarstva. Pri teh zadevah gledaš samo na to da lahko reguliraš tlak na izhodni strani med 0-2 bar in da imaš na drugi strani ustrezen priklop na jeklenko. Če to je potem se ga lahko uporabi za potrebe pivovarstva.
Pri akvaristiki se sicer uporablja tudi bolj napredne pretočne ventile, tisti ponavadi niso ok ker ne delujejo po tlačnem principu in se jih ne da predelat da (zadovoljivo) držijo konstanten tlak. So pa ponavadi dražji ker so bolj precizni za to kar so namenjeni.
Pri akvaristiki se sicer uporablja tudi bolj napredne pretočne ventile, tisti ponavadi niso ok ker ne delujejo po tlačnem principu in se jih ne da predelat da (zadovoljivo) držijo konstanten tlak. So pa ponavadi dražji ker so bolj precizni za to kar so namenjeni.
Pomojem je kar "t člen" oz tudi "T adapter" ali "t vezniki" po slovensko oz. "t piece" po angleško.
Takle (v ustrezni velikosti kot imaš premer cevi):
Oz. lahko uporabiš plastičnega ker za CO2 nima veze, tlak je pa tudi minimalen:
Pri nas bi verjetno dobil, samo ugotovit moraš pri čemu se uporablja te zadeve, sicer pa je na ebayu kot listja! Lahko vzameš tudi take z zapornimi ventili tako da lahko enega zapreš če ne rabiš (sicer pa itak keg konektorji ponavadi držijo tlak če niso prikjučeni).
Takle (v ustrezni velikosti kot imaš premer cevi):
Oz. lahko uporabiš plastičnega ker za CO2 nima veze, tlak je pa tudi minimalen:
Pri nas bi verjetno dobil, samo ugotovit moraš pri čemu se uporablja te zadeve, sicer pa je na ebayu kot listja! Lahko vzameš tudi take z zapornimi ventili tako da lahko enega zapreš če ne rabiš (sicer pa itak keg konektorji ponavadi držijo tlak če niso prikjučeni).
Hvala, sem najdu tudi pri nas, če bo kdo iskal, kot kaže se to uporablja v akvaristiki
http://www.aquashop.si/Product-Eheim-T-kos-12-16_6835.aspx?gid=185
http://www.aquashop.si/Product-Eheim-T-kos-12-16_6835.aspx?gid=185
Zaradi slabega izkoristka, sem mal počekiral Pallmerja in ugotovil kar nekaj napak ki sem jih delal.
NAslednjič bom delal Batch sparging (enojni). Mi pa v Pallmerju ni bilo nekaj čisto jasno. Ko iztočim prvi mash ven, torej prej kot dodam sparg. Ali moram iztočiti ves mash ven, ali je bolje da pustim noter toliko tekočine, da ostaja nivo kake dva prsta nad posteljico, ter potem na tosto zlijem sparg?
NAslednjič bom delal Batch sparging (enojni). Mi pa v Pallmerju ni bilo nekaj čisto jasno. Ko iztočim prvi mash ven, torej prej kot dodam sparg. Ali moram iztočiti ves mash ven, ali je bolje da pustim noter toliko tekočine, da ostaja nivo kake dva prsta nad posteljico, ter potem na tosto zlijem sparg?
Iztočiš do konca potem pa dodas sparge vodo, premešaš in počakaš 15 min. Potem pa ponovno naredis vorlauf in iztočiš. Ni ti potrebno nic puscat, ker itak zalijes s sparge bodo in premesas. Sam delam dvakrat sparge z enakimi kolicinami vode.
Tu je malce zmešnjava v nomenklaturi.
Klasičen angleški homebrewing sistem za izpiranje pozna dvojni sparge (včasih imenovan tudi enojni [mashout]), prva voda je voda ki jo imaš za drozganje, to vodo odtočiš in natočiš novo mashout vodo (segreto na 75C) pomešaš, počakaš 10 min in ponovno izpereš. Za močnejša piva se dela lahko tudi 3 izpiranja (torej kot opisano zgoraj, samo še 1x ponoviš dodajanje vode in izpiranje). V nobenem od teh primerov ne puščaš sladice ampak izpereš popolnoma. Ko vliješ novo vodo itak že tako uničiš "posteljico" in potem je pametno še pomešat da malce spremeniš lokacijo sladu med drugim izpiranjem. Potem pustiš 10 min pri miru in nato izpereš ven počasi nekaj litrov da se naredi lepa fitrirna posteljica (to sladico lahko ponovno vrneš na vrh mashtuna, ker je bolj motna).
Američani poznajo tudi enojni batch sparge ki se imenuje tudi "no sparge", tam poanavadi po drozganju dodaš mashout vodo in izpereš vso sladico naenkrat. Metoda je hitrejša, imaš pa manjšo efektivnost in pa rabiš dovolj velik mashtun (imeti mora prostornino da drži vso zrnje + vso vodo).
Na splošno je batch sparge bolj enostaven in manj stvari lahko gre narobe v primerjavi s fly spargom. Tako da najbolj pametno se je držati te metode ker skoraj nimaš kaj zgrešit.
Klasičen angleški homebrewing sistem za izpiranje pozna dvojni sparge (včasih imenovan tudi enojni [mashout]), prva voda je voda ki jo imaš za drozganje, to vodo odtočiš in natočiš novo mashout vodo (segreto na 75C) pomešaš, počakaš 10 min in ponovno izpereš. Za močnejša piva se dela lahko tudi 3 izpiranja (torej kot opisano zgoraj, samo še 1x ponoviš dodajanje vode in izpiranje). V nobenem od teh primerov ne puščaš sladice ampak izpereš popolnoma. Ko vliješ novo vodo itak že tako uničiš "posteljico" in potem je pametno še pomešat da malce spremeniš lokacijo sladu med drugim izpiranjem. Potem pustiš 10 min pri miru in nato izpereš ven počasi nekaj litrov da se naredi lepa fitrirna posteljica (to sladico lahko ponovno vrneš na vrh mashtuna, ker je bolj motna).
Američani poznajo tudi enojni batch sparge ki se imenuje tudi "no sparge", tam poanavadi po drozganju dodaš mashout vodo in izpereš vso sladico naenkrat. Metoda je hitrejša, imaš pa manjšo efektivnost in pa rabiš dovolj velik mashtun (imeti mora prostornino da drži vso zrnje + vso vodo).
Na splošno je batch sparge bolj enostaven in manj stvari lahko gre narobe v primerjavi s fly spargom. Tako da najbolj pametno se je držati te metode ker skoraj nimaš kaj zgrešit.
V fermentorju imam pivo, v katerem sem uporabil kvasovke Wyeast California Lager - 2112. Fermentira se sedaj že 18 dni na temperaturi 18°c. FG je 1010. Ko sem pomeril FG sem pivo prelil v kozarec in postavil v hladilnik za dober dan vendar se pivo ni prav nič zbistrilo.
Ponavadi pivo flaširam po dobrih 14 dneh. Ali sedaj počakam še nekaj dni preden flaširam? Čudno se mi zdi, da se pivo tudi v hladilniku ne zbistri.
Ponavadi pivo flaširam po dobrih 14 dneh. Ali sedaj počakam še nekaj dni preden flaširam? Čudno se mi zdi, da se pivo tudi v hladilniku ne zbistri.
Lager kvas ima za razliko od aleja nižjo temperaturo pri kateri gre v hibernacijo, za večino sevovo lager kvasa je to temperatura pod 5C. Če je motnost posledica kvasa bi torej v osnovi pomagala nižja temperatura.
Lahko je motnost posledica beljakovin v pivu, tu enako kot zgoraj pomaga nižja temperatura s tem da chil haze na taki temperaturi ostane. Za znebit chill haze rabiš cold crash (ohlajanje piva pri katerem se izločijo beljakovine iz tekočine) pri temperaturo cca. 3C nižje od servirne temperature. Torej če imaš pivo v hladilniku na 8C in takega piješ, cold crash delaš tudi na 8C bo pivo ostalo motno. Če pa narediš cold crash na 5C bo pivo pri 8C čisto.
*ne glede na cold crash tudi čas staranja vpliva na motnost piva, tako da lahko pustiš še kakšen teden ali dva v fermentorju (škodit ne more)
Lahko je motnost posledica beljakovin v pivu, tu enako kot zgoraj pomaga nižja temperatura s tem da chil haze na taki temperaturi ostane. Za znebit chill haze rabiš cold crash (ohlajanje piva pri katerem se izločijo beljakovine iz tekočine) pri temperaturo cca. 3C nižje od servirne temperature. Torej če imaš pivo v hladilniku na 8C in takega piješ, cold crash delaš tudi na 8C bo pivo ostalo motno. Če pa narediš cold crash na 5C bo pivo pri 8C čisto.
*ne glede na cold crash tudi čas staranja vpliva na motnost piva, tako da lahko pustiš še kakšen teden ali dva v fermentorju (škodit ne more)
Zna bit zanimiv ob bolj naprednih metodah fermentacije. Sam sem se precej podučil o tem kvasu ko sem iskal nekaj za belgijskega tripla, na koncu sem sicer izbral T-58 ker mi je ležal že doma. Bom pa S-33 vsekakor stestiral spet ob priliki za kakšno belgijsko pivo.
Glede S-33 so različna mnenja po forumih in zelo različni rezultati. Človek skoraj ne more verjet da lahko enak kvas privede do tako različnih učinkov, ampak ko se poglobiš vidiš da je z določenimi kvasi res možno vse do zanič do odličnega piva v vseh pogledih.
Če se prav spomnem je potrebno ta kvas šokirat (underpitching, cold pitching) in fermentirat na visoki temperaturi potem da zelo dobro belgijsko aromo od sebe.
Skratka ni ravno buletproof kvas za začetnike ker je malce bolj zahteven, ampak če se ga obravnava prav, pride ven tudi dobro pivo. Načeloma je s tem sicer vedno tako, slabega kvasa na trgu ni so samo neuki uporabniki ki uporabljajo kvas narobe!
Glede S-33 so različna mnenja po forumih in zelo različni rezultati. Človek skoraj ne more verjet da lahko enak kvas privede do tako različnih učinkov, ampak ko se poglobiš vidiš da je z določenimi kvasi res možno vse do zanič do odličnega piva v vseh pogledih.
Če se prav spomnem je potrebno ta kvas šokirat (underpitching, cold pitching) in fermentirat na visoki temperaturi potem da zelo dobro belgijsko aromo od sebe.
Skratka ni ravno buletproof kvas za začetnike ker je malce bolj zahteven, ampak če se ga obravnava prav, pride ven tudi dobro pivo. Načeloma je s tem sicer vedno tako, slabega kvasa na trgu ni so samo neuki uporabniki ki uporabljajo kvas narobe!
Namen imam zvarit IPO po BJCP pravilih. Imam pilsner, vieno in carared. Pivo ne dobi dovolj barve s temi sladi, ce pa povisam carared potem ga je pa ze prevec za ipo. Zanima me, ce se lahko uporabi pils slad? Za barvo pa nekaj malega roasted barley?, ga imam tudi na zalogi.
Načeloma je ipa v osnovi samo pojačan (v vseh pogledih) pale ale, tako da bi barva morala prit ustrezna z uporabo osnovnega sladu + 10% medium cara sladu. Carared je očitno bolj svetel cara slad (cara 20) tako da res da malce malo barve.
Glede pravil okoli barv je itak težko detektirat razliko in bi tudi kombinacija ki da manj barve šla skozi, vsaj za ameriški stil. Dodajanje roasted barleya je opcija čeprav manj paše v stil kot pa da imaš bolj svetlo pivo. Če se ga ne bo čutilo (najbrž par 10g ne) potem je vse ok.
Pilsner slad je ok tudi za IPO, za ameriško celo še boljši od pale ale ker da bolj nevtralen okus. Če hočeš več kompleksnosti dodaš pač vienna slad, lahko tudi par 10%.
Glede pravil okoli barv je itak težko detektirat razliko in bi tudi kombinacija ki da manj barve šla skozi, vsaj za ameriški stil. Dodajanje roasted barleya je opcija čeprav manj paše v stil kot pa da imaš bolj svetlo pivo. Če se ga ne bo čutilo (najbrž par 10g ne) potem je vse ok.
Pilsner slad je ok tudi za IPO, za ameriško celo še boljši od pale ale ker da bolj nevtralen okus. Če hočeš več kompleksnosti dodaš pač vienna slad, lahko tudi par 10%.
A to ga delaš za tekmovanje? Pilsner slad uporabi, dodaj karamelo kak procent več in to je to. Lahko pa seveda narediš kar hočeš in si BJCP uporabi bolj za smernice, kot pa za zakon. Če pa delaš za tekmovanje, naj bo pa približno v BJCP, sam ponavadi zmagujejo tista piva, ki na pozitiven način malo izstopajo in so na zgornji meji alkoholbne stopnje.
- Status