Tu je malce zmešnjava v nomenklaturi.
Klasičen angleški homebrewing sistem za izpiranje pozna dvojni sparge (včasih imenovan tudi enojni [mashout]), prva voda je voda ki jo imaš za drozganje, to vodo odtočiš in natočiš novo mashout vodo (segreto na 75C) pomešaš, počakaš 10 min in ponovno izpereš. Za močnejša piva se dela lahko tudi 3 izpiranja (torej kot opisano zgoraj, samo še 1x ponoviš dodajanje vode in izpiranje). V nobenem od teh primerov ne puščaš sladice ampak izpereš popolnoma. Ko vliješ novo vodo itak že tako uničiš "posteljico" in potem je pametno še pomešat da malce spremeniš lokacijo sladu med drugim izpiranjem. Potem pustiš 10 min pri miru in nato izpereš ven počasi nekaj litrov da se naredi lepa fitrirna posteljica (to sladico lahko ponovno vrneš na vrh mashtuna, ker je bolj motna).
Američani poznajo tudi enojni batch sparge ki se imenuje tudi "no sparge", tam poanavadi po drozganju dodaš mashout vodo in izpereš vso sladico naenkrat. Metoda je hitrejša, imaš pa manjšo efektivnost in pa rabiš dovolj velik mashtun (imeti mora prostornino da drži vso zrnje + vso vodo).
Na splošno je batch sparge bolj enostaven in manj stvari lahko gre narobe v primerjavi s fly spargom. Tako da najbolj pametno se je držati te metode ker skoraj nimaš kaj zgrešit.