Računanje blend

mosseero

fizik´alc
3. sep 2007
20.017
10.760
113
kod Džej-Zija
Pa še eno fizikalno optično vprašanje, da vas malo zaposlim. Za koliko stopov je Zeissov objektiv z f/0,7 hitrejši od Leicinega z f/0,95? Da vidim, kako vam kaj računanje blend laufa.
grims-1.gif
 

philips

Guru
Osebje foruma
Administrator
17. avg 2007
9.852
684
113
Ja zato ker 0.7 in 0.95 nista čisto točni vrednosti blend. Glede na ti dve podani vrednosti je razlika za 0,95964491732460021168686020571372 stop
 

mosseero

fizik´alc
3. sep 2007
20.017
10.760
113
kod Džej-Zija
Aja, sori, še vedno je napačno. Pravilno je 0,88.

Edit: še postopek. log(0,95/0,7)/log(sqrt(2)).
 
Nazadnje urejeno:

philips

Guru
Osebje foruma
Administrator
17. avg 2007
9.852
684
113
V čem pa je finta ?
0.7 * 1.4142 * 0.88 = 0.8711 kar pa za moje pojme ni niti blizu 0.95. Razen če ne znam blend računat ?
rolleyes-1.gif
 

philips

Guru
Osebje foruma
Administrator
17. avg 2007
9.852
684
113
Hum, kaj pa sem potem jaz izračunal, razliko med površinama odprtin ?
Vsak dan kaj novega
grin1.gif


Aja, pa vse skupaj sem dal v novo temo, da ne bomo tam več smetili
redface-1.gif
 

stieber

čebinar
1. sep 2007
17.258
3
36
Murgle
V glavnem, če ne kompliciramo, zaslonska vrsta gre (od najbolj zaprte do najbolj odprte blende) takole:...,32, 22, 16, 11, 8, 5.6, 4, 2.8, 2, 1.4, 1, 0.7...torej je med 0,95 pa 0,7 cirka malo manj kot eno blendo razlike...že malo prahu na objektivu vpliva, da o zaščitnem filtru sploh ne govorim, torej kot sem dejal, ne komplicirati. Zdaj naj pa še nekdo gre računat dof za recimo objektiv 60 mm f/4 za format 645 pri max odprti blendi...
rolleyes-1.gif
 

Pakul

Fizikalc
18. sep 2007
3.306
46
48
Na fokusni razdalji 2 metra to znese 39 cm globnske ostrine. Mislim ne štekam, sej maš gor un kalkulator.
 

mosseero

fizik´alc
3. sep 2007
20.017
10.760
113
kod Džej-Zija
Citat:
Uporabnik philips pravi:
Hum, kaj pa sem potem jaz izračunal, razliko med površinama odprtin ?
Vsak dan kaj novega
grin1.gif


Aja, pa vse skupaj sem dal v novo temo, da ne bomo tam več smetili
redface-1.gif

V bistvu nič od naštetega. Mislim, da tista izračunana količina fizikalno nima pomena.
grin1.gif


Sicer pa še malo teorije na temo blend. Blenda (številka) je razmerje med goriščno razdaljo objektiva in odprtino objektiva (pri je seveda mišljena efektivna odprtina). Količina svetlobe, ki pride na senzor, je premo sorazmerna s površino odprtine objektiva (v prej opisanem smislu). Zato je količina svetlobe na senzorju premo sorazmerna s kvadratom polmera odprtine. Skratka, če polmer odprtine zmanjšamo 2-krat, se količina prejete svetlobe v danem času zmanjša 4-krat. Če nas torej zanima, kako spremeniti polmer odprtine, da bi zmanjšali količino svetlobe za 2-krat, je odgovor: odprtino delimo z sqrt(2) (kvadratni koren iz 2). Ker za naše potrebe lahko fiksiramo goriščno razdaljo, lahko potem v izračunu odprtino (v absolutnih enotah, mm) nadomestimo z razmerjem med odprtino in goriščno razdaljo.

Pri količini prejete svetlobe velja še, da je količina svetlobe premo sorazmerna s časom osvetlitve.

Praktični primer: fiksirajmo ISO, da ne bi imeli še s tem problemov. Recimo, da svetlomer pokaže kombinacijo 1/60s in zaslonko f/4. Če želimo čas skrajšati na polovico, torej na 1/120s, bomo morali odprtino ustrezno povečati, da ohranimo enako količino svetlobe. Odgovor je, da moramo razmerje f/4 deliti z sqrt(2), ta kvocient pa je približno f/2,8.

Skratka, številke pri blendah grejo takole (pisano za cele blende): 1, sqrt(2)~1,4, sqrt(2)^2=2, sqrt(2)^3~2,8, sqrt(4)=4, itd.

Pa še enačba, kako izračunati razliko v številu stopov pri dveh različnih zaslonkah: razlika=log(f1/f2) / log( sqrt(2) ).
Podobno se da izračunati razliko v številu stopov pri dveh različnih časih osvetlitve: razlika=log(t1/t2) / log(2).

p.s. Pa brez zamere za malo pametovanja.
grin1.gif
 

philips

Guru
Osebje foruma
Administrator
17. avg 2007
9.852
684
113
Citat:
Uporabnik mosseero pravi:
p.s. Pa brez zamere za malo pametovanja.
grin1.gif

Če priznaš, ti je pol oproščeno
grin1.gif


Drugače pa sem vedel da so blende večkratniki korena 2. Ampak šele zdaj sem skapiral da je to tudi geometrijska vrsta in da se zato koeficien potencira in ne množi, tako kot sem prej preračunaval.

Ker si me načil nekaj novega, maš eno polovično formulo za obseg kroga v dobrem.
(da se še ti malo pomatraš
evil.gif
)
 

mosseero

fizik´alc
3. sep 2007
20.017
10.760
113
kod Džej-Zija
Veliko nas tukaj te stvari že ve, marsikomu, predvsem novim uporabnikom, se pa malo manj sanja. Morda bojo zdaj lažje razumeli. Če sem dobro napisal, pa morda tudi ne.
grin1.gif


Zdaj me pa močno zanima, kaj si mislil s tisto formulo.
confused-1.gif
Daj, povej.