Podiplomski študij

Katera regija pa te zanima? V Ljubljani recimo Metronik, v Mariboru recimo Ultra (Ultra je pobrala mariborskemu FERI-ju kar nekaj asistentov z doktoratom), Doorson... Te vem, da mi ne bodo zamerili reklame.

Avtomobilska industrija - en kup manjših podjetij imamo, ki so eksluzivni dobavitelji v avtomobilski industriji (predvsem polizdelki z ne tako visoko dodano vrednostjo a velikih količinah), a jih tu ne bom našteval, da ne bo kakšnih osebnih zamer.

Medicina - v Posavju imamo eno firmico, ki dela merilnike krvnega tlaka, ki se namestijo direktno v žilo. Tudi dober dobavitelj veliko bolnišnicam...

Tega je en kup, samo človek si mora izbrati regijo in področje, ki ga zanima, se malo obrniti pa se hitro kaj najde. Še bolj mamljiva je tujina. V tem primeru se je potrebno določenim stvarem odpovedat. Česar pa vsi niso pripravljeni (povzeto po kozarcu).

Mogoče še komentar na Majino točko o sodelovajnu univerze in gospodarstva. V gospodarstvu se tiho govori, da tisti inženirji, ki so nesposobni v gospodarstvu odrinejo predavat na fakultete. Če že v gospodarstvu niso naredili nekega doprinosa, potem ga tudi pod okriljem univerz ne bodo (nekaterim sedaj delam krivico a mi bodo odpustili). Kot je že Maja rekla, rabi gospodarstvo hitre rešitve in ne nekaj let teoretiziranja, ki ne bo nujno prineslo izboljšanja. Projekti, ki na tem nivoju uspevajo so večinoma bolj simbolične narave. Torej v smeri univerza proti gospodarstvu sistem ne deluje. V obratni smeri, gospodarstvo univerzi pa steče marsikaj. Če je Maja imela to v mislih, bo boljša formula gospodarstvo + univerza + politika.

Aha, dobro.

No, v bistvu niti nisem spraševal v povezavi z regijami. Tisto, na kar sem ciljal, so bili primeri nekih res visokotehnoloških (ali kakšnih drugih visokospecializiranih) družb, ki imajo izjemno koncentracijo kadrov vsaj VIII. stopnje in da so te družbe maloštevilne, torej imajo kvečjemu okoli par deset zaposlenih, katerih delo predstavlja vsaj skoraj čisto dodano vrednost. Kar sem hotel posredno namigniti, je to, da je držati skupaj take družbe, torej neke recimo temu možganske truste, jih voditi, paziti na morebitne konflikte, sploh med različnimi značaji, jih motivirati in iz njih potegniti najboljše, sploh na dolgi rok, včasih (pogosto?) izjemno težko. Zlasti, ker so to ponavadi zelo posebne, še bolj samosvoje itd. osebnosti.

Zadnji stavek!

- Starejša generacija je sveto prepričana, da mora obveljati njihov prav in niso pripravljeni sprejemati kompromisov -> Ultimati: Ali gre
on ali grem jaz? Prekleta trma!

- Srednja generacija je obsedena z zdravim življenjem -> Kako lahko ješ uboge žival - raje kot pa, da se pasem na tavniku - uboge
živali - ko ga pa notri dobiš ti pa paše meso... S takimi nehumaneži jaz že ne morem delati! Jaz grem!

- Mlajša generacija zasluži vedno premalo in so nenehno omejeni. Ni jim jasno kako ljudje ne razumejo, da ne morejo raziskovati na komando ampak takrat, ko jim je. Nujno potrebujejo fleksibilni delovni čas in če se včasih ne prikažejo v službo je to popolnoma samoumevno. Med ljudmi, ki jih omejejujo enostavno ne morejo delati in grejo v tujino. Pozabil sem omeniti podcilj mljaše generacije. "Povaljati čim več šolanih vegetarjank srednje generacije". "Meso sn ji tišal, pa pasalo ji je!"

Kaj vse se šele dogaja pri patentih, zaporedjih imen...

Človek bi pričakoval, da se s "šolano" rajo, da lažje pogovarjat. Prekleto napak! Dober kolektiv je res težko obdržati, kompromise pa skoraj nemogoče sklepati. Pa kakšni so ko se napijejo in kaj govorijo, ko so pijani! Ne Tjaša?

Ja ne vem Univerza - gospodarstvo...mogoče kaki entuziastični profesorji navežejo stik s podjetji preko osebnih vez in poznanstev in tko steče kak projekt. Gospodarstvo - Univerza pa ni ista relacija, je vse bolj finančno omejeno in na konkretnih problemih, se mi zdi da se stvari rešujejo bolj ad hok. Politike ne bi sem umešavala, nima tukaj mesta, razen da resorji razpisujejo projekte naj se pa vzdržijo pri izbiri a la ta je naš on dobi, ta je vaš ta ne dobi denarja. Naj se da enkrat že zaboga prednost sposobnim. V glavnem pogrešam to raziskovalno dejavnost in sodelovanje med različnimi profili, mogoče bo men kaj takega uspelo, če bo seveda interes našega kupca.

majč

Citat:
Uporabnik Georgie pravi:
Kar sem hotel posredno namigniti, je to, da je držati skupaj take družbe, torej neke recimo temu možganske truste, jih voditi, paziti na morebitne konflikte, sploh med različnimi značaji, jih motivirati in iz njih potegniti najboljše, sploh na dolgi rok, včasih (pogosto?) izjemno težko. Zlasti, ker so to ponavadi zelo posebne, še bolj samosvoje itd. osebnosti.

Klikni za razširitev

A to ti iz lastnih izkušenj? Če nekomu to uspeva, se mu reče sposoben manager, če prosperira podjetje, če pa zaposljuje visoko usposobljene kadre zgolj zato, da prikazuje podjetje v dobri luči pa nimam komentarja.

majč

Ja, recimo, da malo tudi iz lastnih izkušenj (pa ne da bi šlo za dobesedno tako podjetje, kot sem opisoval zgoraj, ampak npr. bolj za neko projektno skupino), malo pa tudi iz tega, kar slišim in vidim. Problem je danes v tem, da boš izredno težko našla nekoga, ki je all-in-one oseba, torej da je dober projektni vodja in da zna hkrati dobro projekt voditi po poslovni in trženjski plati - če seveda govorimo o tipičnem projektnem načinu dela. Že zato se v praksi ponavadi vloge delijo (vsaj pri zahtevnejših projektih je zelo priporočljivo tako), pa še v tem primeru, za posamične vloge, je težko najti dobre, izkušene itd. kadre. Tiste managerje pri vrhu, to je direktorje (in upravo, če govorimo o večjih podjetjih) pa na koncu itak zanima le dvoje - ali obvladamo tehnologijo in dobiček. Če pa direktorja poleg tega zanima še kakšna podrobnost več in se pri tem spontano angažira oziroma mu je to celo navada, no, potem veš, da si v res odličnem podjetju.

ali kdo obiskuje podiplomski študij na VKŠC? smer računovodstvo, kontroling?