Odakle pa vam ideja "veliko izpitov" = "veliko kvantitete" = "veliko kvalitete"?
(Samo nastavljam ti ogledalo, ker dejansko ni splošnega pravila v tem pogledu. No, odvisno, kje si, kdaj si in kaj tam počneš.)
Pa lahko spet začnemo pri MB skednju ali LJ hlevu. In končamo na Harvardu, MIT, UCLA ali na kateri izmed podobno udarnih zasebnih univerz. (Sicer pa - pri današnji vsesplošni specializaciji je lahko kvantiteta tudi v oviro ali pa "samo" izguba časa.)
Če se malce vrnem - glavna poanta, bistvo mojega prejšnjega komentarja je bila v kakovosti študentov. In tudi kakovosti profesorjev, ki znajo ljudi motivirati, jih odpirati in konec koncev najti tiste res nadarjene, ki vedo, po kaj so tja prišli. Takšni profesorji so pri nas redki, saj večina profesorjev po mojih lastnih izkušnjah, pa ne le s tehničnega področja, niti ne zna predavati, ne podajati snovi s svojega področja, torej ne obvladajo osnovnih elementov (ki jih sicer ni malo), zakonitosti in dobrih praks javnega nastopanja(!). Tudi se najde kakšen profesor ali predavatelj z znanih tujih univerz, ki je lahko z omenjenih vidikov enako prava "cvetka" ... Študentov na tem mestu še ne bom kritiziral.
Najbrž drži, da med npr. 6 in 9 izpiti ni tako gromozanska razlika, kot je razlika med mestom neke vrhunske univerze med prvih deset in recimo med mestom UL nekje v rangu od 402 do 503 po eni ali med mestom 324 po drugi lestvici rangiranja svetovnih univerz.
Gotovo tudi to marsikaj pove, se strinjam. Dokler ne gremo gledati števila vseh (ocenjevanih) univerz na svetu, ali pa delati vzporednih primerjav med velikostjo določenih parametrov ovrednotenja.
Torej, seveda je še mnogo drugih elementov, ki pogojujejo ali pa le oblikujejo odličnost univerz, od financ naprej in tega, kolikšen delež proračuna predstavljajo vlaganja v R&R (dobre recimo okoli 50%), do aktivnega sodelovanja močno zainteresiranih izbranih podjetij, družb, korporacij.
Ja, glede
full time pristopa so mislim da zadeve kar jasne. Pri nas bi se temu reklo imeti status mladega raziskovalca. Dejstvo pa je, da je še vedno večina podiplomskih študentov izrednih. No, slednje je pravzaprav lahko celo težje od kakšnega
full time študija, česar se verjetno vsaj nekateri prav dobro zavedamo, ne glede na število izpitov.
Mimogrede eno vprašanje za gdč. kozarec - ali lahko našteješ tri po tvoje "leve" predmete in tri po tvoje "desne" predmete, če uporabim ta izraz?
Ker me resnično zanima kakšen primer (in kriteriji za razvrstitev - pa ne ta, na kateri fakulteti se nek predmet predava).
Hm, zanimivo je recimo, kaj pravi predsednica Harvarda že v drugem stavku svojega nagovora:
People make a university great, ...
Dokler se bodo v Sloveniji (večni) študentje vsak konec študijskega leta spraševali, kje naj kupijo nalepko za študentsko izkaznico morda takisto vprašljive pristnosti (samo zato, da si ob siceršnji redni službi zagotovijo poceni malico, poleg tega pa vozijo da-ne-napišem-kakšen-avto-že itd.), potem kje naj najdejo že napisano seminarsko nalogo, katere vsebina je podobna njihovi nalogi, ali pa dokler se bodo profesorji "trudili" predvsem ugajati svojim nadebudnim (?) poslušalcem le zato, da bi si dvignili svoj rejting, no, dotlej bomo verjetno res lahko govorili le o mrvi in živini ... Morda tudi v prenesenem pomenu.