ksz
5. člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»13. člen
(zadržanje osebe)
(1) Občinski redar sme na kraju dogodka zadržati:
- osebo, katere identitete ne more ugotoviti,
- osebo, zaloteno pri storitvi kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti,
- storilca prekrška, dokler je to nujno za izvedbo postopka o prekršku, če gre za prekršek iz pristojnosti drugega prekrškovnega organa pa le, če je to potrebno zaradi zagotovitve varnosti ljudi in premoženja.
(2) Zadržanje iz prejšnjega odstavka sme trajati do prihoda policije oziroma pristojnega prekrškovnega organa, vendar najdlje eno uro.«.
6. člen
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
»14. člen
(uporaba prisilnih sredstev)
(1) Občinski redar sme uporabiti telesno silo, če ne more drugače obvladati upiranja osebe ali odvrniti napada.
(2) Plinski razpršilec sme občinski redar uporabiti, če so izpolnjeni pogoji za uporabo telesne sile. Za obvladovanje pasivnega upiranja občinski redar ne sme uporabiti plinskega razpršilca, razen če ne more uporabiti drugega, milejšega prisilnega sredstva, s katerim bi obvladal takšno upiranje.
(3) Sredstva za vklepanje in vezanje sme občinski redar uporabiti:
- če se oseba upira zadržanju ali
- zaradi odvrnitve napada.
(4) Občinski redarji prisilnih sredstev ne smejo uporabiti proti otrokom, vidno bolnim, starim, onemoglim osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam, razen, če je to nujno potrebno za obvladanje njihovega upiranja ali napada, ali če ogrožajo svoje življenje ali življenje drugih ali, če je to potrebno zaradi preprečitve samopoškodbe.«.
III. OBRAZLOŽITEV
K 5. členu
Ta člen ureja tri primere, ko lahko občinski redar na kraju dogodka zadrži osebo. Občinski redar bo lahko zadržal osebo, če ne bo mogel ugotoviti njene identitete; zatem če bo oseba zalotena pri storitvi kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti (glej tudi 160. člen Zakona o kazenskem postopku); ker gre pri zadržanju osebe za omejitev svobode gibanja, pa se s spremembo 13. člena Zakona o občinskem redarstvu natančno določa tudi, da je storilca prekrška dopustno zadržati dokler je to nujno za izvedbo postopka o prekršku (če je občinsko redarstvo pristojen prekrškovni organ). Če pa gre za prekršek iz pristojnosti drugega prekrškovnega organa (npr. vožnja pod vplivom alkohola – pristojnost policije), pa se storilca prekrška zadrži, če je to potrebno zaradi zagotovitve varnosti ljudi in premoženja. Ker sta z vožnjo pod vplivom alkohola ogrožena varnost ljudi in premoženja, je utemeljeno, da občinski redar storilca prekrška v tem primeru zadrži do prihoda policije. Občinski redar ne bo mogel zadržati storilca prekrška, za obravnavo katerega je pristojen drug prekrškovni organ, če ne bosta ogroženi varnost ljudi in premoženja. V tem primeru bo občinski redar ugotovil identiteto storilca prekrška in podal predlog pristojnemu prekrškovnemu organu.
V vseh naštetih primerih lahko zadržanje traja najdlje eno uro.
K 6. členu
V praksi se je izkazalo, da so prisilna sredstva, urejena v 14. členu, nejasno urejena in neučinkovita. Če storilec ne upošteva ustne odredbe občinskega redarja, ga občinski redar ne more vkleniti brez uporabe telesne sile. Zato je treba ta člen dopolniti tako, da se uporabo telesne sile dovoli tudi takrat, ko se oseba upira in ne zgolj takrat, ko je treba odvrniti napad. Dosedanja določba o uporabi fizične sile je namreč zgolj povzemala določbe o silobranu iz Kazenskega zakonika, ki ga lahko uporabi vsakdo. 3. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije ureja »pasivno upiranje«, to je upiranje osebe, ki ne upošteva policistovega zakonitega ukaza ali s svojim nezakonitim ravnanjem otežuje ali onemogoča izvedbo zakonite policijske naloge, tako da se usede, uleže, obrne vstran ali drugače podobno ravna in »aktivno upiranje«, ki je upiranje z orožjem, nevarnim orodjem, drugim predmetom ali snovjo, živaljo ali s telesno silo, pri čemer oseba, ki se upira policistu, namerava preprečiti izvedbo zakonite policijske naloge. Za aktivno upiranje se štejejo tudi pozivanje k upiranju, beg osebe in ogrožanje (oseba s svojim položajem, kretnjami ali ravnanjem kaže, da bo napadla policista ali drugo osebo ali objekt, ki ga policist varuje). Prav tako je opredeljen pojem »napad«, to je vsaka nezakonita neposredna aktivnost osebe s telesno silo, z živaljo, orožjem, orodjem ali drugim predmetom ali snovjo, s katero namerava policista ali drugo osebo poškodovati ali ji vzeti življenje. Uporaba plinskega razpršilca je urejena enako kot pri policistih (82. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije).
Sredstva za vklepanje in vezanje so najmilejše prisilno sredstvo. Uporabijo se lahko, če se oseba upira zadržanju (v primerih iz predlaganih sprememb 13. člena Zakona o občinskem redarstvu) ali zaradi odvrnitve napada. Možnosti pobega ni treba posebej navajati, saj se beg šteje za način aktivnega upiranja in je zajet že v besedi »upiranje«.
Pri uporabi prisilnih sredstev mora redar spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo, ki se kaže tudi v tem, da prisilnih sredstev praviloma ne uporabljajo proti v tem členu navedenim kategorijam oseb – otrokom, vidno bolnim osebam, starim in onemoglim osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam. Gre za tako imenovane privilegirane osebe, ki bi se zaradi svoje konstitucije ali druge telesne posebnosti ali okoliščine (ki mora biti prepoznavna) težko močno upirale redarju, ga napadle, pobegnile ali se samopoškodovale. Uporaba prisilnih sredstev bi pri takšnih osebah tudi negativno vplivala na njihovo duševno stanje ali pa bi zaradi njihove slabše moči povzročila zgražanje in obsojanje v javnosti. V primerih, ko redar ne more drugače kot z uporabo prisilnih sredstev obvladati njihovega upiranja, napada, ogroženosti svojega ali življenja drugih ljudi ali premoženja ali ko bo zaradi drugih okoliščin njihovo življenje ali zdravje neposredno ogroženo, bodo prisilna sredstva moral uporabiti tudi zoper navedene.
https://e-uprava.gov.si/drzava...sa.html?id=7049