Kot otrok nisem bil na nobeni izvenšolski dejavnosti, sem pa obdelal vsako gramoznico in goščavo v okolici, pa kaj. Gledam mlade diplomante - programerje, ki gredo skozi našo firmo, niti gonilnika za tiskalnik si ne znajo inštalirati. K...c pa črni pasovi, kreativni in ne vem še kakšni tečaji in diplome.
OŠ / razred za napredne
- Ustvarjalec teme mistique
- Začetni datum
OK - tako pa ja, če je že učenje branja pa pisanja problem.
Kar se pa "zahtev" tiče - se je treba vprašati kdo in zakaj forisira tak učni plan. Večina "iz prve frontne črte" in kar precej nijh za to črto, je namreč mnenja, da so postavili prezahtevni načrt oz. so otroci premladi za to kar se od njih zahteva. In potem je fokus, da se "ta slabe" spravi nekako skoz in seveda zmanjka za "ta dobre" - tako časa kot energije. Zgubljajo pa največ otroci - ukrade se jim otroštvo in vzgoji se jih v "mašine".
Pa še glede priprav - jih poznam nekaj, ki jih naraje ne bi pisale, da se pa morajo na uro pripraviti je pa jasno. Ali dejansko mislite, da učijo kar "na pamet" (beri: sami določajo kdaj katero snov vzeti)?
Šolski sistem je faljen iz socialnega razloga:
po osnovni šoli bi jih moralo pol v službo pol pa se šolat dalje (spet pol od teh na poklicnih šolah in pol na gimnazijah)
po srednji šoli polovica delat, polovica pa študirat in od te polovice (se pravi max. četrtina generacije) po prvem letniku polovico ven zmetat.
Tako bi prišli do normalnih odstotkov - 1/8 študiranih.
Vendar, ker sta pri nas šola in študij postala pomembna socialna korektiva imamo dejansko več kot pol vsake generacije "visoko" izobraženih brezposelnih.
Drugače pa tole berem in se samo čudim izjavam. Ja imam dva otroka in ravnokar oba delata Bolonjski magisterij - en s triletno in druga z dvoletno zamudo - sta pa oba že v službi, ki sta jo sama našla v svojem fahu - ja gre če si želiš, tudi v ku.čevem Mariboru!
po osnovni šoli bi jih moralo pol v službo pol pa se šolat dalje (spet pol od teh na poklicnih šolah in pol na gimnazijah)
po srednji šoli polovica delat, polovica pa študirat in od te polovice (se pravi max. četrtina generacije) po prvem letniku polovico ven zmetat.
Tako bi prišli do normalnih odstotkov - 1/8 študiranih.
Vendar, ker sta pri nas šola in študij postala pomembna socialna korektiva imamo dejansko več kot pol vsake generacije "visoko" izobraženih brezposelnih.
Drugače pa tole berem in se samo čudim izjavam. Ja imam dva otroka in ravnokar oba delata Bolonjski magisterij - en s triletno in druga z dvoletno zamudo - sta pa oba že v službi, ki sta jo sama našla v svojem fahu - ja gre če si želiš, tudi v ku.čevem Mariboru!
Najbolj bolano pa je, da je v bistvu "status" tisti socialni ukrep - tako za bezposelnega študenta, kot za, s strani države na osnovi prispevkov, oropanega delodajalca.
In da se zaokroži "tuga i jad" - minimalna plača tako kot je (s pravi vsi dodatki štejejo v minimalno) samo še spodbuja "študentsko delo". Potem še dodaj, da vsi, ki zaslužijo malo več kot minimalno, so že tretirani kot "bogataši" in se jih obremeni z dohodnino.
Zdaj pa konec jamranja - grem še malo dvigovat "bruttosozialprodukt".
Tole me spominja na eno prigodo pred leti iz trgovine Prometej (trgovina z materialom za ustvarjanje).
Je prišla starejša gospa in se razgledovala. K njej pristopi prodajalka in ponudi pomoč.
Gospa: veste, iščem nekaj za mojo vnukinjo, da bo ustvarjala. Je izredno ustvarjalna in pametna bla bla bla
prodajalka: ja ni problema gospa, bova našle nekaj za vašo vnukinjo. Koliko pa je stara?
gospa: skoraj eno leto
js sem samo zazijal in se začel smejat. Ne me je***. Ustvarjalna pri manj kot enem letu... Folk si pač domišlja, da ima doma sončke in najbolj pametne na svetu...
Naša hodi v prvi razred, brat se je naučila popolnoma sama že pred šolo, črke se je naučila sama že pred šolo, vse iz slik in spraševanja. V šoli naj bi bila tudi med bolj brihtnimi. Pa če se dolgočasi si pač sama zapolni dan, riše, kaj reže, barva, se igra, ipd...
Niti pod razno ne mislim da imamo doma genija, niti se tako ne obnašam. Če bo kaj iz tega se bo že pokazalo sčasoma. Če ne, bo pa imela (upam da
) en kup prijateljev pa da se bo imela vsaj še nekaj cajta v šoli fajn.
Je prišla starejša gospa in se razgledovala. K njej pristopi prodajalka in ponudi pomoč.
Gospa: veste, iščem nekaj za mojo vnukinjo, da bo ustvarjala. Je izredno ustvarjalna in pametna bla bla bla
prodajalka: ja ni problema gospa, bova našle nekaj za vašo vnukinjo. Koliko pa je stara?
gospa: skoraj eno leto
js sem samo zazijal in se začel smejat. Ne me je***. Ustvarjalna pri manj kot enem letu... Folk si pač domišlja, da ima doma sončke in najbolj pametne na svetu...
Naša hodi v prvi razred, brat se je naučila popolnoma sama že pred šolo, črke se je naučila sama že pred šolo, vse iz slik in spraševanja. V šoli naj bi bila tudi med bolj brihtnimi. Pa če se dolgočasi si pač sama zapolni dan, riše, kaj reže, barva, se igra, ipd...
Niti pod razno ne mislim da imamo doma genija, niti se tako ne obnašam. Če bo kaj iz tega se bo že pokazalo sčasoma. Če ne, bo pa imela (upam da
Citat:
Uporabnik guardy pravi:
Tole me spominja na eno prigodo pred leti iz trgovine Prometej (trgovina z materialom za ustvarjanje).
Je prišla starejša gospa in se razgledovala. K njej pristopi prodajalka in ponudi pomoč.
Gospa: veste, iščem nekaj za mojo vnukinjo, da bo ustvarjala. Je izredno ustvarjalna in pametna bla bla bla
prodajalka: ja ni problema gospa, bova našle nekaj za vašo vnukinjo. Koliko pa je stara?
gospa: skoraj eno leto
js sem samo zazijal in se začel smejat. Ne me je***. Ustvarjalna pri manj kot enem letu... Folk si pač domišlja, da ima doma sončke in najbolj pametne na svetu...
Naša hodi v prvi razred, brat se je naučila popolnoma sama že pred šolo, črke se je naučila sama že pred šolo, vse iz slik in spraševanja. V šoli naj bi bila tudi med bolj brihtnimi. Pa če se dolgočasi si pač sama zapolni dan, riše, kaj reže, barva, se igra, ipd...
Niti pod razno ne mislim da imamo doma genija, niti se tako ne obnašam. Če bo kaj iz tega se bo že pokazalo sčasoma. Če ne, bo pa imela (upam da) en kup prijateljev pa da se bo imela vsaj še nekaj cajta v šoli fajn.
Dolgočasi se pri pouku ali kar tako, kot se pač otroci dolgočasijo?
Tudi jaz iz prve roke ... In čisto vseeno je, kakšno službo imaš na koncu, če si zadovoljen. Si pač nekdo, ki zna mnogo več, kot rabi za službo.
Pusti tisto iskanje neke specialne šole iz začetka, pisal sem o tem, da gre za to, da imamo v OŠ kup otrok, ki bi znali nekaj več, ker so pač hitri, pa se jim tega ne omogoči. In to ni OK. Ravno tako, kot je treba "taglupim" pač posvetit nekaj dodatnega časa, da dojamejo, je treb aposkrbet tudi za to, da potencial "genijev" ne gre v nič. Saj ni treba veliko: kako doddanto knjigo se jim da za prebrat, kako dodatno, težjo nalogo, ipd ...
Za kaj drugega naj porabi preostalh 40 minut? Naj odkoraka ven v knjižnico? In kar je še huje: teh 40 minuto bo razdrobljenih. En ralun, večina porabi 5 min, on 1 min. In spet ... In spet ... In naslednjo uro. In še naslednjo. In vse to mora naredit, vmes pa pač gleda v strop ... Metanje potenciala stran. A je težko da se da takemu učencu vsako od teh naslednjih ur eno zaj... nalogo za gruntat (ali kaj za prebrat, kako dodatno gredivo), pa se ga pusti pri miru, pa naj to počne (v mojih časih smo fasali za reševat naloge za pripravo na kaka tekmovanja) ...
Ponujanje izvenšolskih dejavnosti takim je itak bedarije, po šoli naj pač počnejo, kar hočejo. Ven pa divjat. Neumno pa je, da jim je dolgčas v šoli, ker se učitelji pač ne potrudijo.
Stara, jst sm čist resno mislu, da razišči kaj je spodbujanje otrokovega potenciala...ti si razvila zanimivo preživetveno strategijo, da besedam dodaš konotacijo, ki je v osnovi nimajo. Odgovor je zapisan na prvi strani, ampak ni po tvojih pričakovanjih in ga spregledaš.
Samo dopolnim, ker se mi zdi pomembno, da se ves čas zavedamo prostora in sistema v katerem se pričakuje, da otroci sedijo in poslušajo, ne pa da rišejo ali pa "se zaposlijo" z nepričakovanimi aktivnostmi...Takšne šole oz. sistem imamo, brez sprenevedanja.
1. primer: Otrok zna rešiti vsako računsko nalogo, ki jo dobi pod roke. Torej, lahko rečemo, da obvlada snov. Medtem, ko tega ne moremo trditi za 3/4 sošolcev, ki potrebujejo več ponovitev oz. vaje. Vnovično ponavljanje enako zahtevne snovi je za naprednejšega učenca pravi dolgčas. In to, da se pri pouku dolgočasi, ni dobro, pa vas lahko nekatere še tako asocira na vaša življenja.
2. primer: preverjanje znanja zaključiš v 2/3 časa, ki je na voljo. Ostane ti še 1/3 časa, da si tiho in čakaš, da ostali zaključijo. To otroka potisne v dolgčas, kjer pa se seveda poskusi "zaposliti" tako kot vsak otrok. To pa ne pomeni, da gre v mislih skozi poštevanko (ker jo že zna in mu to ni nek izziv) ampak se trudi početi kaj njemu bolj zabavnega...zabavno pa je lahko v nasprotju s pričakovanji oz. potrebami ostalih sošolcev, ki še niso zaključili preverjanja znanja. Rezultat takšnega nereguliranega stanja je npr. v tem, da se nadarjen otrok s strani neusposobljenega učitelja označi kot problematičen ali pa, kar je še slabše, učencu pade motivacija za določen predmet, snov,...ali ugotovi, da učitelj pač ni kos svoji funkciji...
Kot sem že napisal, rešitev ni v dodatnih aktivnostih izven šole. Rešitev, ki pa je znotraj sistema (sistem kaj takega ne predvideva ali celo ne omogoča, učitelji pa niso usposobljeni) niti ne pričakujem, je, da učitelj oz. program naslavlja potrebe takšnih učencev ad-hoc, znotraj samega procesa in ne izven.
Sicer pa ste nekateri podali zelo dobre argumente (pro et contra) in sem vesel, da se debata ni končala v gnojnici, kot je sprva kazalo
V kateri razred hodi?
Drugače pa preden še naprej "obtožuješ" kako sistem določenih zadev nima: klikenzi und lezenzi
Je pa res, da tak, nivojski pouk, ni enostavno izvajati ampak zahteva veliko znanja in priprav. Ampak naši učitelji itak "nimajo pojma" in se samo "čohajo po spolovilih". Pa preveč zaslužijo.
Je pa tudi res, da je veliko odvisno od šole do šole, in pa da višanje normativov ne spodbuja ravno nivojskega pouka.
Drugače pa preden še naprej "obtožuješ" kako sistem določenih zadev nima: klikenzi und lezenzi
Je pa res, da tak, nivojski pouk, ni enostavno izvajati ampak zahteva veliko znanja in priprav. Ampak naši učitelji itak "nimajo pojma" in se samo "čohajo po spolovilih". Pa preveč zaslužijo.
Je pa tudi res, da je veliko odvisno od šole do šole, in pa da višanje normativov ne spodbuja ravno nivojskega pouka.
Citat:
Uporabnik mistique pravi:
Samo dopolnim, ker se mi zdi pomembno, da se ves čas zavedamo prostora in sistema v katerem se pričakuje, da otroci sedijo in poslušajo, ne pa da rišejo ali pa "se zaposlijo" z nepričakovanimi aktivnostmi...Takšne šole oz. sistem imamo, brez sprenevedanja.
1. primer: Otrok zna rešiti vsako računsko nalogo, ki jo dobi pod roke. Torej, lahko rečemo, da obvlada snov. Medtem, ko tega ne moremo trditi za 3/4 sošolcev, ki potrebujejo več ponovitev oz. vaje. Vnovično ponavljanje enako zahtevne snovi je za naprednejšega učenca pravi dolgčas. In to, da se pri pouku dolgočasi, ni dobro, pa vas lahko nekatere še tako asocira na vaša življenja.
2. primer: preverjanje znanja zaključiš v 2/3 časa, ki je na voljo. Ostane ti še 1/3 časa, da si tiho in čakaš, da ostali zaključijo. To otroka potisne v dolgčas, kjer pa se seveda poskusi "zaposliti" tako kot vsak otrok. To pa ne pomeni, da gre v mislih skozi poštevanko (ker jo že zna in mu to ni nek izziv) ampak se trudi početi kaj njemu bolj zabavnega...zabavno pa je lahko v nasprotju s pričakovanji oz. potrebami ostalih sošolcev, ki še niso zaključili preverjanja znanja. Rezultat takšnega nereguliranega stanja je npr. v tem, da se nadarjen otrok s strani neusposobljenega učitelja označi kot problematičen ali pa, kar je še slabše, učencu pade motivacija za določen predmet, snov,...ali ugotovi, da učitelj pač ni kos svoji funkciji...
Kot sem že napisal, rešitev ni v dodatnih aktivnostih izven šole. Rešitev, ki pa je znotraj sistema (sistem kaj takega ne predvideva ali celo ne omogoča, učitelji pa niso usposobljeni) niti ne pričakujem, je, da učitelj oz. program naslavlja potrebe takšnih učencev ad-hoc, znotraj samega procesa in ne izven.
Sicer pa ste nekateri podali zelo dobre argumente (pro et contra) in sem vesel, da se debata ni končala v gnojnici, kot je sprva kazalo
Mi je kristalno jasno, kje je problem. Vendar iz dane situacije lahko potegne bistveno več kot višji nivo matematike, do katerega bo itak prišel naslednje leto. To je bil moj point. Ne ostane mu drugega, kot da naštudira vsakega posebej (ali eno učitelkjico, če je še na razredni ravni), kaj gre skozi in kaj ne. Če moa sedeti kot kip, se bo pač naučil tega (ne zna 99,9% ljudi, pa zna zelo velikokrat prav priti), lahko kraca, lahko spi, lahko dela domačo nalogo od ene ure prej, pa ima potem doma več časa, lahko dela domačo nalogo za eno uro naprej, pa je spet imel prejšnji dan doma več časa, lahko študira, kako bo starce popoldne prepričal, da gre ne vem kam, lahko... eni pustijo listke pošiljat do kolegov ki so tudi fertik, samo da je potiho in nemoteče za ostale. tega je toliko, da časa zmanjka. seveda pri tipanju mej gre kdaj čez. pa starši v šolo, pa ukor. Ja pa kaj pol?
najslabše je pa zahtevati da se ga dodatno zaposli - animira, ker sam sebe ne zna, brez, da bi bil moteč faktor. Prokuženje človeka in ustrezno prilagajanje, kadar je treba, je vrednostno ekvivalent formalni izobrazbi. Tako da ustrezen odziv tukaj je, da se mu reče, da je treba narediti, kar je od njega zahtevano, pa naj sam prokuži, koliko je maneverskega prostora tukaj in kaj gre skozi in kaj ne.
Tvoja teorija pelje v vedno večji razkorak med njim in ostalimi sošolci. Zdaj mu je dolgčas ker prehiteva. V vmesnem času ko oni osvajajo in utrjujejo prejšnjo snov bi on po tvojem sistemu drkal naslednje poglavje. Ko bodo do tega naslednje prišli sošolci mu bo samo še bolj dolgčas.
Kot že rečeno, kvaliteta je to da se tak otrok zna znajt v takšnem, zanj neoptimalnem sistemu. Ne da se mu okolje sproti prilagaja (tudi sicer se ti v življenju večinoma ne, vsaj tisto, ki ga ne moreš sam). Ne vem kako je danes, ker na naši šoli takega primerka ni bilo, ampak včasih je kdo tudi preskočil razred.
Plus seveda to da prevelik pomen dajete vlogi OŠ pri izobrazbi.
Kot že rečeno, kvaliteta je to da se tak otrok zna znajt v takšnem, zanj neoptimalnem sistemu. Ne da se mu okolje sproti prilagaja (tudi sicer se ti v življenju večinoma ne, vsaj tisto, ki ga ne moreš sam). Ne vem kako je danes, ker na naši šoli takega primerka ni bilo, ampak včasih je kdo tudi preskočil razred.
Plus seveda to da prevelik pomen dajete vlogi OŠ pri izobrazbi.
Pri nas, je ena punca preskočila razred, ker sta z bratom trenirala skupaj ples in je bil dobro leto starejši. Je bilo potem za vse bolj enostavno, ker se je bilo treba z enim učiteljem zmenit, pa skupaj sta potem lahko nadoknadila isto zamujeno snov, ker sta se dnevno vozila na treninge v Lj.
To je bil tudi dvorezen meč (upam da so to opustili).
Na naši šoli, takrat malo pred nami takole preskočil en dečko...bi se reklo brihten da mu je škodilo
Njemu so naredili medvedjo uslugo.
