Oprema
- Ustvarjalec teme guliver
- Začetni datum
Za aerometer pri OG in FG ne rabiš nič preračunavat ker ti meri direktno gostoto. Je pa gostota v pivu vezana na delež sladkorja (OG) oz. na delež sladkorja in alkohola (FG). Zaradi tega je OG vedno pravi podatek o deležu sladkorja, pri FGju pa obstaja več različnih funkcij za pretvorbo dejanskih vrednosti med preostalim sladkorjem in pa alkoholom. Načeloma so te kalkulacije vedno samo približki, ampak dovolj točni za neko amatersko uporabo.
Recimo sam uporabljam tale kalkulator v načinu "alternate" ki naj bi bil bolj natančen sploh pri večjem deležu alkohola (100% natančnosti preko kalkulacij pa itak ne moreš imet).
Recimo sam uporabljam tale kalkulator v načinu "alternate" ki naj bi bil bolj natančen sploh pri večjem deležu alkohola (100% natančnosti preko kalkulacij pa itak ne moreš imet).
Uf se opravičujem, sem prebral temo samo sem vse skupaj pomešal s točko 3 :-(
Edino kar me zanima še glede kalibracije. Ali je pomembna temperatura tekočine ali temperatura zraka (okolice).
Če je pomembna temperatura tekočine pomeni da moram imeti enako temperaturo vode ter pivine, potem z vodo skalibrirati in nato pomeriti SG pivine.
Ali korekcijski faktor lahko vedno pustimo na 1.04 in koliko laže meritev če ga ne spreminjamo. Ali vi ki uporabljate refraktometer vedno izračunate korekcijski faktor ali pustite neko najbol običajno cifro. Npr 1.04
Edino kar me zanima še glede kalibracije. Ali je pomembna temperatura tekočine ali temperatura zraka (okolice).
Če je pomembna temperatura tekočine pomeni da moram imeti enako temperaturo vode ter pivine, potem z vodo skalibrirati in nato pomeriti SG pivine.
Ali korekcijski faktor lahko vedno pustimo na 1.04 in koliko laže meritev če ga ne spreminjamo. Ali vi ki uporabljate refraktometer vedno izračunate korekcijski faktor ali pustite neko najbol običajno cifro. Npr 1.04
Če ima oznako ATC, potem sam upošteva različne temperature merjencev. Vseeno pa ne bi priporočal ledene vode in vroče pivine...
Kot piše zgoraj, je korekcijski faktor odvisen od vrste pive. To je zato, ker so kalibrirani na sladkano vodo, v piivina je pa bolj kompleksna. Ampak za podobna piva je tudi faktor podoben.
Sam sem izpolnil tabelo iz mojega drugega linka (po priloženih navodilih) in sem za moj reflektometer prišel do faktorja 1.025 za neka običajna piva. Zato zdaj takih ne preverjam z aerometrom. Če pa delam kakšna močnejša piva, ali če mi meritev nepričakovano odstopa, pa izmerim še z aerometrom.
Kot piše zgoraj, je korekcijski faktor odvisen od vrste pive. To je zato, ker so kalibrirani na sladkano vodo, v piivina je pa bolj kompleksna. Ampak za podobna piva je tudi faktor podoben.
Sam sem izpolnil tabelo iz mojega drugega linka (po priloženih navodilih) in sem za moj reflektometer prišel do faktorja 1.025 za neka običajna piva. Zato zdaj takih ne preverjam z aerometrom. Če pa delam kakšna močnejša piva, ali če mi meritev nepričakovano odstopa, pa izmerim še z aerometrom.
Naletel sem na tale blog, ker me zanima kandiran sladkor za moje belgijske avanture. Do sedaj sem ga delal z citronsko kislino+hranila za kvas. Pri prebiranju tega bloga pa sem naletel na izraze ki jih moja kuhinja še ni videla. Ali mi lahko nekdo prosim prevede : dry lime (pickling lime) or lye (food-grade) in sporoči, kje je to možno pridobit.
Črpam pa iz tega vira: http://suigenerisbrewing.blogspot.fr/2013/10/belgian-candi-sugar-ii.html.
Črpam pa iz tega vira: http://suigenerisbrewing.blogspot.fr/2013/10/belgian-candi-sugar-ii.html.
Lye je pa najbrž natrijev hidroksid aka. "kavstična soda" ... dobiš food grade najbrž v lekarnah. Zelo močna baza, pazi kako uporabljaš.
P.S. Se vedno nasmejim tem food grade, ko raztopiš kavstično sodo v vodi boš najbrž vdahnil precej več strupenih plinov (no strupeni niso, so pa jedki) kot pa bo strupenih primesi zraven.
P.S. Se vedno nasmejim tem food grade, ko raztopiš kavstično sodo v vodi boš najbrž vdahnil precej več strupenih plinov (no strupeni niso, so pa jedki) kot pa bo strupenih primesi zraven.
V pritličju bi rad uredil en prostor za kuhanje piva. Do sedaj sem kuhal v garaži.
Za kuhanje uporabljam 9kw plinski gorilec. Ali lahko uporabljam ta gorilec v zaprtem prostoru (40m2)?
Malo bi odprl okno za sveži zrak uporabil pa bi tudi kuhinjsko napo za odvod pare pri vrenju pivine.
Za kuhanje uporabljam 9kw plinski gorilec. Ali lahko uporabljam ta gorilec v zaprtem prostoru (40m2)?
Malo bi odprl okno za sveži zrak uporabil pa bi tudi kuhinjsko napo za odvod pare pri vrenju pivine.
Rabiš neko prisilno zračenje pa ni problema. Samo napa lahko ima ravno kontra učinek, vleče svež zrak z vrha in na dnu sobe se nabira pa CO(2). Tako da ne priporočam če ni pravilno izvedeno. Pravilna izvedba bi bila da ima plinski gorilnik ločen direkten dovod zunanjega zraka (recimo zračnik zraven gorilnika), CO2 in vodo potem pa vlečeš ven preko nape.
Pa ne pozabit na varovanja gorilca. Te gorilniki so za zunanjo uporabo, pretoki plina so dovolj veliki da če za par sekund ugasne še ne naredi kabom, minutka dve pa nasiči prostor ali vsaj okolico gorilnika z dovolj veliko koncentracijo da eksplodira vse skupaj.
Pa ne pozabit na varovanja gorilca. Te gorilniki so za zunanjo uporabo, pretoki plina so dovolj veliki da če za par sekund ugasne še ne naredi kabom, minutka dve pa nasiči prostor ali vsaj okolico gorilnika z dovolj veliko koncentracijo da eksplodira vse skupaj.
Ja res je. Sem se v bistvu kar prestrašil. Mene je v začetku naslednji dan po varjenju zmer glava bolela ko majmuna, sem to pripisoval kakemu piru preveč in pomanjkanju vode. Pol sem pa enkrat delal dvojni batch, zunaj je blo mrzlo ko pes in sem mel samo en konec garaže odprt, pa še to napol. Me je sredi drugega batcha začela bolet glava, srce je ponorelo, pa vrtet se mi je začel, takrat pa alarm, sem pobegnil ven in se v 15 minutah fejst nadihal, ko se mi je srce umirilo sem šel not in fejst prezračil in končal batch pri na stežaj odprtih vratih na obeh koncih. Od takrat kuham pri odprti garaži na obeh straneh, glavobolov ni več, tko da je blo to to. Bognedaj gorenčevih gorilcev v zaprtih prostorih.