Citat:
"Majhno dekle, popolnoma golo, negibno sedi na nizkem stolu, okoli nje pa so tri ženske. Ena jo z rokama tesno objema okoli prsnega koša, drugi dve pa z vso silo držita narazen dekličina stegna, da bi omogočili čim širše razprtje vaginalne odprtine. Otrokove roke so zvezane na hrbetu, lahko pa jih držita dve drugi ženski obiskovalki. Tradicionalno izvrševalka zmoli kratko molitev: 'Alah je velik in Mohamed je njegov prerok. Naj Alah odganja vso zlo.' Nato po tleh natrosi darove za Alaha - koruzna zrna, v urbanih območjih pa jajca - in z britvico izreže dekličin klitoris. Infibulacija se nadaljuje: starejša ženska z britvico zareže po majhni sramni ustnici od vrha navzdol in reže koščke mesa po notranjem delu velikih sramnih ustnic. Postopek se ponovi na drugi strani. Deklica tuli in se zvija od bolečine, čeprav jo ženski močno držita. Izvrševalka briše kri z ran, dekličina mati kot tudi drugi gostje obreda pa 'potrdijo' njeno delo, včasih tudi z vstavljanjem prstov. Količina izrezanega mesa velikih sramnih ustnic je odvisna predvsem od tehničnih zmožnosti izvrševalke. Pri posegu se pusti majhna odprtina za iztekanje urina in menstrualne krvi. Izvrševalka nato nanese pasto, da spoji velike ustnice s trnji akacije, s katerimi prebode eno ustnico in jo spoji z drugo. Po dolžini vagine tako vbode tri ali štiri trne. Trni ostanejo na mestu tako, da jih zašije z nitjo ali pa s konjsko dlako. Na rano ponovno nanese pasto. Vse to pa še vedno ne zadostuje za spojitev ustnic, zato dekle povežejo od medenice do stopal – tako ji imobilizirajo noge. Povsem izčrpano dekle nato oblečejo in jo položijo na posteljo. Operacija traja od petnajst do dvajset minut, odvisno od sposobnosti izvrševalke in odpornosti otroka." (Lightofoot-Klein 1989)