Obraba ploščic

mac77 · 27. maj 2009

Diske ni problem spravit da zazarijo se posebej ce so malo bolj tanki.
Jaz sem jih recimo na mojem Golfu I in to z 1.1L motorjem(seveda malo sfriziranim) pred leti segrel do te mere da so zazarele in to po divji voznji cez ovinkasto cesto.Ko sem ustavil (zjutraj ob 3h) so bili oranzne barve, smrdelo pa ko hudic.
Bati se ne morejo stopit...razen ploscice potem primejo precej manj ker so pregrete.

CupraR · 27. maj 2009

No no probaj, z kkšnimi bolj agresivnimi ploščicami

Samojed · 27. maj 2009

So že večino napisali, pomisli pa na nekaj - bat se stika s ploščicami na presneto majhni površini, površina čeljusti je vsaj 10x večja od površine ploščic itd. Če želiš olje segreti na 200 stopinj, potem moraš doooooldo bremzati in imeti ploščice in diske na blizu 1000 stopinj segrete. Če ne verjameš, pojdi v tehnično šolo, kjer nekdo za silo fiziko obvlada in bo razložil zadeve. Momemntalno (pustimo raylije in formulo) je takih zaviranj 0 (nič), pa diski vseeno zažarijo. Če ne verjameš, poskusi iz cca 140 do 150 (odvisno seveda od teže avta in debeline-zmogljivosti zavor) ob mraku zavirati na polno in skoči ven ter slikaj diske. Sliko pa prilepi tule, pa bomo videli.

Res pa je da taki podvigi oslabijo ploščice, ki temu niso namenjene. Tiste, ki pa so temu namenjene, pa v normalni vožnji ne primejo ama nič.

Hanzi · 29. maj 2009

Ah nekateri mislijo da če je na Soncu (površini diska) 6000 tisoč stopinj, da mora potem tudi na Zemlji biti toliko ( na pedalu zavore).
Preden pride toplota z diska do olja najbrž mine nekaj časa, pa čez nekaj površine mora tudi iti kajne?, da ne pišem kako majhna kolilčina olja je v v stiku z vročino. To je podobno kot bi na s kamping kuhalnikom kuhal golaž za veselico

In z enkratnim zaviranjem ne boš ti pregrel olja. druga pesem pa je če bi ga žgal z vršiča navzdol s ceglom na gasu.

V_power · 29. maj 2009

za koliko časa boš imel še te ploščice ti bo povedal voznik, ki bo stal v koloni pred teboj

potem bo pa spet kriva neprilagojena hitrost in ne bremze

na bremzah se špara

vincent · 29. maj 2009

eh no...ali ima ploščica 5 mm mesa ali 8 mm nima veze kako dobro bo prijela!

V_power · 29. maj 2009

se to meso ne more odtrgati zaradi starosti?

Samojed · 29. maj 2009

Zaradi starosti ja, zaradi obrabe ne. No, mogoče kaka čunga lunga roba, a ta odpade običajno še preden je ali stara ali obrabljena.

kihko · 29. maj 2009

Citat:
Uporabnik V_power pravi:
se to meso ne more odtrgati zaradi starosti?

Pri dveh letih?

Sicer pa precej podobno razmišljava.

Kamele0N · 29. maj 2009

zakaj se pa ne bi mogl po dveh letih...pr sodelavki punto 2004 letnik pr 25.000km se ji je ploščica uspredi odlepla....in to tovarniška ne čungalunga

Še vedno trdim da več ko maš mesa na ploščicah bol toploto odvajajo....in mn ti diske kurjo!

tony · 29. maj 2009

Haha, hvala, tejle zgodbi sem se konkretno nasmejal

Kamele0N · 29. maj 2009

Citat:
Uporabnik tony pravi:
Haha, hvala, tejle zgodbi sem se konkretno nasmejal

http://www.carbibles.com/brake_bible.html

If you ride a motorbike or drive a race car, you're probably familiar with the term brake fade which is used to describe what happens to brakes when they get too hot. A good example is coming down a mountain pass using your brakes rather than your engine to slow you down. By the First Law of Thermodynamics, as you start to come down the pass, the brakes on your vehicle heat up, slowing you down. But if you keep using the brakes, the drums or discs and brake pads will stay hot and get no chance to cool off. The next time you try to brake, because the brake components are already so hot, they cannot absorb much more heat. Once they get to this stage, you have to look at the brake pads themselves. In every brake pad there is the friction material which is held together with some sort of resin. Once this lot starts to get too hot, the resin holding the pad material together starts to vapourise, forming a gas. That gas has to have somewhere to go, because it can't stay between the pad and the rotor, so if forms a thin layer between the two trying to escape. The result is very similar to hydroplaning while going too fast in the rain; the pads lose contact with the rotor, thus reducing the amount of friction. Voila. Brake fade.

kihko · 30. maj 2009

Sem imel vtis, da se tukaj pogovarjamo o avtih, ne o Fiatu.

mosseero · 30. maj 2009

Tule si samo napisal, zakaj se pojavlja brake fade, kar pa s starostjo in debelino mesa nima nobene zveze. Fade lahko izvedeš tako na popolnoma novih kot na starih ploščicah. Zato imajo marsikateri športni avtomobili spredaj naluknjane diske. Tiste luknje niso zaradi hlajenja, ampak zaradi odvajanja tistega plina, ki se pojavlja pri pregretih zavorah.

Kamele0N · 30. maj 2009

The next time you try to brake, because the brake components are already so hot, they cannot absorb much more heat.

To sm meu v mislih

mosseero · 30. maj 2009

Saj to je logično, ampak debelina mesa na ploščicah tu ne igra bistvene vloge. Ker se bo površina ploščic v vsakem primeru zelo hitro segrela, meso ploščic pa nikoli ni bilo ravno zelo toplotno prevoden material. Morda se to pozna v nekaj % predčasnem fadingu, prav veliko več pa zanesljivo ne. Zato pa nima smisla ploščic menjat, dokler niso primerno izrabljene, torej do tovarniško predpisane tolerance.

mac77 · 30. maj 2009

Luknje so zato da se poveca koeficient trenja.

mosseero · 30. maj 2009

Trenje se zaradi lukenj nič kaj dosti ne poveča.

Kamele0N · 30. maj 2009

Odvisno kako gledaš.....luknje dajejo prah stran pa pline stran pa pol bl bremze primejo...sj lepo piše na uni strani!

Lahko pa gledaš tud tko kt mossero.....več lukenj....je manj diska....stem manj bremzanja....sploh se pa sam torni količnik zarad lukenj ne more povečat

mac77 · 30. maj 2009

Luknje delujejo podobno kot ribež

Obraba ploščic

Fizikalc

Majstr

el. zaščita

Guru

Fizikalc

Guru

Fizikalc

el. zaščita

Pripravnik

YUGOslovanski mehanik Dmitri Mendeleev

Guru

YUGOslovanski mehanik Dmitri Mendeleev

Pripravnik

fizik´alc

YUGOslovanski mehanik Dmitri Mendeleev

fizik´alc

Fizikalc

fizik´alc

YUGOslovanski mehanik Dmitri Mendeleev

Fizikalc

Podobne teme