http://fokuspokus.si/article/452/obleka-naredi-cloveka-avto-pa-penis
Po avtu lahko sklepam o profilu lastnika. To me uvršča med kretene, vendar bom tvegal z nekaj osnovnimi kategorijami. Miha Šalehar Miha Šalehar
Obleka naredi človeka: z njo pripadamo, če smo pripadniki; odpadamo, kadar smo odpadniki; vanjo uniformiramo poklice in posebna pooblastila; vsi po vrsti pa v nekem življenjskem obdobju z njo prepričujemo pripadnike/pripadnice nasprotnega spola, da si je z nami vredno deliti DNK.
Nič nas ne naredi tako človeške kot obleka. Celo tigrast vzorec kandidatke za šolsko ministrico ima točno določeno nalogo, ki mu jo je zavedno ali nezavedno zaupala njegova nosilka.
Predalčkanje ljudi glede na cunje postaja vedno bolj nespodobna praksa. Še posebej zdaj, ko so cape postale socialno determinirane, se moraš v duhu politične korektnosti večkrat upreti temu konjičku.
Sociologija šoferjev
Še bolj nespodobno pa je, opažam, po prevoznem sredstvu sklepati o profilu lastnika. V dolini uravnilovke, kjer je avto überekscesna reč in smo zanj pripravljeni žrtvovati neživljenjske odmerke svojih naporov, se o tem ne govori. Kadar sem takšno diskusijo testiral na radiu, sem bil zavrnjen z argumentoma svobode in demokracije.
A četudi vsakdo dela, kar mu paše, še ne pomeni, da vzorci ne obstajajo. Ne morem si kaj, da jih ne bi videl. Vem, da me to uvršča med kretene posebne vrste, a bom tvegal in postavil osnovne kategorije na ogled.
Alfa curaklji
Za seboj zaslišiš rohnenje nekajstotih konjičev, nakar vas po desni strani brez smernika nabriše gromozanski kos belega nemškega pleha. Nabildan, hipertrofiran mutant. Kot da bi v primerek srednjega cenovnega razreda nasul lopato viagre in ga izpostavil sevanju. Estetsko vibrira na infantilni ravni risanke Avtomobili. Še barva je raje perla kot bela.
Če bi te sredi spolnega akta po rami potrepljal presvetli Rocco Siffredi in ti v poduk, da si statistično povprečen bednik, pod nos pomolil svoj klin, bi se bržkone počutil podobno. V trenutku dojameš, kje je tvoje mesto.
Antropologi prišepnejo, da ima tudi ta praksa korenine v nekem davnem plemenskem tičokazju.
Nabrekline tega tipa običajno jezdita dva tipa samcev: prvi z obritim zatiljem sporočajo, da pripadajo latino/balkan/kungfu mafijskemu miljeju, drugi pa s sofisticiranim ovratničkom, da gredo pravkar na sestanek v NLB ali kam drugam malo nadzorovat.
Samičk ene in druge grupacije zunanji znaki ne ločijo, saj vse uporabljajo enak model Louis Vuitton torbice. Nalepk, ki obveščajo o naraščaju v avtu, lepotci ne uporabljajo.
Samičk ene in druge grupacije zunanji znaki ne ločijo, saj vse uporabljajo enak model Louis Vuitton torbice. Nalepk, ki obveščajo o naraščaju v avtu, lepotci ne uporabljajo.
Wannabe curaklji
To so šele zagamani kujoni! Premalo sposobni, pametni ali drzni, da bi lahko posedovali prave Q7 ali X6. Cel segment je to. Avtomobilska industrija ga je zavohala — sploh tista cenejša, eksotična, da ne rečem korejska, in na trg pahnila cel kup cenenih približkov SUV imperativom.
Kako lahko korejski razvojni inženirji v globino duše začutijo nekoga, ki prihaja iz Celja, mi ne bo nikoli jasno. Vendar jim je uspelo.
Mafijski in nadzorniški milje se temu pogrošnemu blefu izogibata. Zato pa mu je bolj naklonjen podeželski živelj, ki fasade opleska v pistacijevi barvi in si ssangyonge parkira pod nerjavečimi konstrukcijami. Ruralni srednji sloj, ki fura ambicijo, da bo rodbinskemu imenu omogočil razredni preboj. Da bodo vnuki zapirali vrata Pirnar.
Wannabeji vozijo manj agresivno, saj pazijo na obrabo in porabo. Smernikov prav tako ne uporabljajo.
Kako lahko korejski razvojni inženirji v globino duše začutijo nekoga, ki prihaja iz Celja, mi ne bo nikoli jasno. Vendar jim je uspelo.
Pragmatični dizel curaklji
No, pa smo pri ustvarjanju iluzije, da pripadaš srednjemu sloju. Z eno besedo bi to ubesedil s štirimi besedami: nemški dizli srednjega razreda. To je slovenska folklora. Mobilni spomeniki lažni skromnosti, ki okolici sporočajo, da ste urejena in skromna, a preskrbljena družina, ki ji ostane dovolj, da se ji ni treba pečati s plebejskim plehom.
Trije P-ji srednjega sloja so naslednji: Plazma, Passat, Pacug.
Dizel pragmatizem je kot Fritzlova fasada: tako lepa, da pozabiš na klet.
Pustimo ob strani, da Mojca in Boštjan pol aktivnega življenja delata za to, da lahko vozilo — kot veleva zdrava pamet —, vsaki dve leti zamenjata. Njima vse štima. Še palčki na vrtu prezimujejo v polivinilu.
Že res, da imata v prtljažniku galoše, v katere smukneta, da ne nosita blata v avto. Seveda pa so kroksi in cele gajbe avtomobilskih čistil v gepeku itak ponarodela patologija. To nikogar več ne moti.
Mojca in Boštjan pol aktivnega življenja delata za to, da vozilo — kot veleva zdrava pamet —, vsaki dve leti zamenjata. Njima vse štima. Še palčki na vrtu prezimujejo v polivinilu.
Dajmo-očka curaklji
Za konec pa še o enoprostorcih in zlatih prinašalcih.
Družinski enoprostorci se nekako ujemajo z alergijo na gluten in nasprotovanjem cepljenju otrok. Podatkov nimam, jih pa čutim.
Z enoprostorci lastniki ne pripadajo in ne odpadajo. Gre jim za varnost, predvsem za varnost, še bolj predvsem pa za varnost, ki pa je prav tako predvsem v vlogi varnosti. Varnosti otrok in planeta! Njih zarod je neprecenljiv, zato pazijo, da ne uživajo alergenov, spoštujejo predpise in po priporočilih Lučke Kajfež Bogataj drsijo zelenih sto na uro. Živel tempomat.
Če naletite na francoskega enoprostorca z ročno izdelanim napisom “Gaja in Lun v avtu”, ki tam, kjer je omejitev 50, vozi 38 km/h, je to to. Očka se ne da.
To so moji osnovni štirje. Predalčkov v izprijeni glavi je sicer več kot prostora v zapisu. Zdaj veste, kaj počnem, kadar si na semaforju pred Delavskim domom vrtam po nosu. Če se do naslednjič opogumim, rečemo kakšno še o tigrastih vzorcih prodornih političark.
Če naletite na francoskega enoprostorca z ročno izdelanim napisom “Gaja in Lun v avtu”, ki tam, kjer je omejitev 50, vozi 38 km/h, je to to. Očka se ne da.
Po avtu lahko sklepam o profilu lastnika. To me uvršča med kretene, vendar bom tvegal z nekaj osnovnimi kategorijami. Miha Šalehar Miha Šalehar
Obleka naredi človeka: z njo pripadamo, če smo pripadniki; odpadamo, kadar smo odpadniki; vanjo uniformiramo poklice in posebna pooblastila; vsi po vrsti pa v nekem življenjskem obdobju z njo prepričujemo pripadnike/pripadnice nasprotnega spola, da si je z nami vredno deliti DNK.
Nič nas ne naredi tako človeške kot obleka. Celo tigrast vzorec kandidatke za šolsko ministrico ima točno določeno nalogo, ki mu jo je zavedno ali nezavedno zaupala njegova nosilka.
Predalčkanje ljudi glede na cunje postaja vedno bolj nespodobna praksa. Še posebej zdaj, ko so cape postale socialno determinirane, se moraš v duhu politične korektnosti večkrat upreti temu konjičku.
Sociologija šoferjev
Še bolj nespodobno pa je, opažam, po prevoznem sredstvu sklepati o profilu lastnika. V dolini uravnilovke, kjer je avto überekscesna reč in smo zanj pripravljeni žrtvovati neživljenjske odmerke svojih naporov, se o tem ne govori. Kadar sem takšno diskusijo testiral na radiu, sem bil zavrnjen z argumentoma svobode in demokracije.
A četudi vsakdo dela, kar mu paše, še ne pomeni, da vzorci ne obstajajo. Ne morem si kaj, da jih ne bi videl. Vem, da me to uvršča med kretene posebne vrste, a bom tvegal in postavil osnovne kategorije na ogled.
Alfa curaklji
Za seboj zaslišiš rohnenje nekajstotih konjičev, nakar vas po desni strani brez smernika nabriše gromozanski kos belega nemškega pleha. Nabildan, hipertrofiran mutant. Kot da bi v primerek srednjega cenovnega razreda nasul lopato viagre in ga izpostavil sevanju. Estetsko vibrira na infantilni ravni risanke Avtomobili. Še barva je raje perla kot bela.
Če bi te sredi spolnega akta po rami potrepljal presvetli Rocco Siffredi in ti v poduk, da si statistično povprečen bednik, pod nos pomolil svoj klin, bi se bržkone počutil podobno. V trenutku dojameš, kje je tvoje mesto.
Antropologi prišepnejo, da ima tudi ta praksa korenine v nekem davnem plemenskem tičokazju.
Nabrekline tega tipa običajno jezdita dva tipa samcev: prvi z obritim zatiljem sporočajo, da pripadajo latino/balkan/kungfu mafijskemu miljeju, drugi pa s sofisticiranim ovratničkom, da gredo pravkar na sestanek v NLB ali kam drugam malo nadzorovat.
Samičk ene in druge grupacije zunanji znaki ne ločijo, saj vse uporabljajo enak model Louis Vuitton torbice. Nalepk, ki obveščajo o naraščaju v avtu, lepotci ne uporabljajo.
Samičk ene in druge grupacije zunanji znaki ne ločijo, saj vse uporabljajo enak model Louis Vuitton torbice. Nalepk, ki obveščajo o naraščaju v avtu, lepotci ne uporabljajo.
Wannabe curaklji
To so šele zagamani kujoni! Premalo sposobni, pametni ali drzni, da bi lahko posedovali prave Q7 ali X6. Cel segment je to. Avtomobilska industrija ga je zavohala — sploh tista cenejša, eksotična, da ne rečem korejska, in na trg pahnila cel kup cenenih približkov SUV imperativom.
Kako lahko korejski razvojni inženirji v globino duše začutijo nekoga, ki prihaja iz Celja, mi ne bo nikoli jasno. Vendar jim je uspelo.
Mafijski in nadzorniški milje se temu pogrošnemu blefu izogibata. Zato pa mu je bolj naklonjen podeželski živelj, ki fasade opleska v pistacijevi barvi in si ssangyonge parkira pod nerjavečimi konstrukcijami. Ruralni srednji sloj, ki fura ambicijo, da bo rodbinskemu imenu omogočil razredni preboj. Da bodo vnuki zapirali vrata Pirnar.
Wannabeji vozijo manj agresivno, saj pazijo na obrabo in porabo. Smernikov prav tako ne uporabljajo.
Kako lahko korejski razvojni inženirji v globino duše začutijo nekoga, ki prihaja iz Celja, mi ne bo nikoli jasno. Vendar jim je uspelo.
Pragmatični dizel curaklji
No, pa smo pri ustvarjanju iluzije, da pripadaš srednjemu sloju. Z eno besedo bi to ubesedil s štirimi besedami: nemški dizli srednjega razreda. To je slovenska folklora. Mobilni spomeniki lažni skromnosti, ki okolici sporočajo, da ste urejena in skromna, a preskrbljena družina, ki ji ostane dovolj, da se ji ni treba pečati s plebejskim plehom.
Trije P-ji srednjega sloja so naslednji: Plazma, Passat, Pacug.
Dizel pragmatizem je kot Fritzlova fasada: tako lepa, da pozabiš na klet.
Pustimo ob strani, da Mojca in Boštjan pol aktivnega življenja delata za to, da lahko vozilo — kot veleva zdrava pamet —, vsaki dve leti zamenjata. Njima vse štima. Še palčki na vrtu prezimujejo v polivinilu.
Že res, da imata v prtljažniku galoše, v katere smukneta, da ne nosita blata v avto. Seveda pa so kroksi in cele gajbe avtomobilskih čistil v gepeku itak ponarodela patologija. To nikogar več ne moti.
Mojca in Boštjan pol aktivnega življenja delata za to, da vozilo — kot veleva zdrava pamet —, vsaki dve leti zamenjata. Njima vse štima. Še palčki na vrtu prezimujejo v polivinilu.
Dajmo-očka curaklji
Za konec pa še o enoprostorcih in zlatih prinašalcih.
Družinski enoprostorci se nekako ujemajo z alergijo na gluten in nasprotovanjem cepljenju otrok. Podatkov nimam, jih pa čutim.
Z enoprostorci lastniki ne pripadajo in ne odpadajo. Gre jim za varnost, predvsem za varnost, še bolj predvsem pa za varnost, ki pa je prav tako predvsem v vlogi varnosti. Varnosti otrok in planeta! Njih zarod je neprecenljiv, zato pazijo, da ne uživajo alergenov, spoštujejo predpise in po priporočilih Lučke Kajfež Bogataj drsijo zelenih sto na uro. Živel tempomat.
Če naletite na francoskega enoprostorca z ročno izdelanim napisom “Gaja in Lun v avtu”, ki tam, kjer je omejitev 50, vozi 38 km/h, je to to. Očka se ne da.
To so moji osnovni štirje. Predalčkov v izprijeni glavi je sicer več kot prostora v zapisu. Zdaj veste, kaj počnem, kadar si na semaforju pred Delavskim domom vrtam po nosu. Če se do naslednjič opogumim, rečemo kakšno še o tigrastih vzorcih prodornih političark.
Če naletite na francoskega enoprostorca z ročno izdelanim napisom “Gaja in Lun v avtu”, ki tam, kjer je omejitev 50, vozi 38 km/h, je to to. Očka se ne da.