http://www.finance.si/8809914/...p;sid=385892444
Citat:
Koliko je sploh vreden T-2
T-2 ima po lastnih navedbah 175 tisoč strank, približno polovica teh je vezana na optično omrežje, te stranke pa so za telekomunikacijskega operaterja največ vredne. Po razlagi poznavalca, ki ni želel biti imenovan, med 800 in 900 evri na stranko.
Druga polovica strank je na »bakrenem omrežju«, vrednost take stranke niha med 150 in 300 evri.
T-2 bi ob ohranitvi zdajšnje ravni poslovanja lahko bil prodan po šestkratniku ali sedemkratniku kosmatega denarnega toka (EBITDA), kar znaša okoli 75 milijonov evrov.
Strateška vrednost pa je precej višja, Simobil je pred časom za družbo po naših informacijah ponujal 170 milijonov evrov, a je bilo to Krču premalo.
Citat:
3. Konkurenca: Bi res kdo kupil premoženje, za katero ni jasno, čigavo je?
Interes za nakup T-2 ima predvsem Simobil oziroma njegov lastnik Telekom Austria. T-2 ima namreč eno najboljših telekomunikacijskih infrastruktur pri nas, ta pa Simobilu manjka. Uradno sicer zanimanja ne želijo komentirati.
Prav tako tudi ne na Telekomu Slovenije, kjer nameravajo po naših informacijah planiti predvsem na stranke T-2 - za zdaj še delajo analizo, a pričakuje se močna trženjska kampanja.
Za stranke pa se zanimajo tudi na Telemachu, so nam potrdili, medtem ko jih omrežje ne zanima, saj je njihovo že dovolj razvejeno. Posebnih ponudb za zdaj ne načrtujejo, saj, pravijo, »lepo organsko rastejo«.
Bo res vse teklo tako gladko?
Ena večjih težav v razmerju med T-2 in upniki je bila, poleg neplačevanja obveznosti, tudi nerazrešeno vprašanje lastninske pravice do omrežja. T-2 je namreč 55 milijonov evrov posojila zavaroval z omrežjem, ki pa naj bi bilo vredno precej manj od zneska na papirju. Zato je NLB že v času, ko jo je vodil Božo Jašovič, zoper Krča oziroma njegova podjetja vložila več tožb in ovadb.
Govori se, da je oprema v zavarovanju vredna največ deset milijonov (bolj verjetno pa še precej manj). To pa (domnevno) zato, ker banke niso dovolj dobro popisale vseh »kablov, napeljav in drugih zadev v jaških, kjer ima T-2 omrežje«, pravijo neuradni viri (več o tem smo pisali že lani na povezavi NLB je zaradi šlamparij v zvezi s T-2 lahko ob nekaj deset milijonov evrov ).
To pomeni, da bi morebitni kupec T-2 prevzel tudi veliko tveganje glede nerazrešene vrednosti oziroma lastništva omrežja, kar bi se razjasnilo šele s sodnimi postopki, ki pa so pri nas zamudni in potratni.
Najlaže bi bilo težavo z lastništvom omrežja rešiti s stečajem Krčevega Gratela, ki je tudi v prisilni poravnavi. Tako bi namreč celotna infrastruktura postala last bank, ki so tudi upnice T-2, meni več virov, ki ne želijo biti imenovani.