Citat:
Uporabnik Narodnjak pravi:
a nimaš celga članka
evo ga:
Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj opravilo narok za začetek stečajnega postopka telekomunikacijskega operaterja T-2. Odločitve o začetku postopka sodnica še ni sprejela.
Stečaj predlaga Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ima do T-2 za okoli 119 milijonov evrov terjatev.
DUTB: To je izčrpavanje
»T-2 ne plačuje ničesar nikomur,« je na naroku zatrdil Grega Peljhan, odvetnik DUTB.
Upniki menijo, da gre za izčrpavanje družbe, kar pomeni, da je za upnike denarja vsak dan manj. Pri tem je Peljhan opozoril, da T-2 pri svojih vlaganjih v infrastrukturo več kot 50 odstotkov denarja nameni povezanim osebam. Menijo, da ni možnosti, da bi dolžnik lahko izpolnil obveznosti po prisilni poravnavi.
Opozorili so, da ima T-2 izgubo, iz česar izhaja, da ima ali previsoke stroške ali pa premajhne prihodke. Kot je povedal Peljhan, je mogoče, da ima T-2 tudi prenizke cene, saj »za infrastrukturo, ki so jo zgradili s sredstvi upnic, ne plačuje nič«.
T-2: DUTB ne moremo plačati iz denarnega toka
Odvetnika T-2 Gorazd Tršan in Dušan Tršan pa sta povedala, da DUTB lahko poplačajo le iz zastavljenega premoženja. A tu je težava, menijo dolžniki, ker so bili dokumenti za vpis zastavne pravice na premoženju (na omrežju, nepremičninah, opremi...) nepopolni. Za nepremičnine naj bi denimo manjkale parcelne številke in podatki o katastrskih občinah. Zaradi tega naj bi DUTB morala biti obravnavana kot navadni upnik, in ne kot delno ločitveni, ter dobiti le 44 odstotkov terjatev do februarja 2021.
»T-2 ne plačuje ničesar iz teh zastavnih pravic, tudi če zanemarimo pravice na omrežjih, ki naj ne bi bile vpisane,« odgovarja Peljhan.
V T-2 so tudi prepričani, da bodo lahko izpolnili obveznosti iz prisilne poravnave, torej 44-odstotno poplačilo upnikov do leta 2021, ker jim prihodki rastejo. Kot je na naroku povedal prvi človek T-2 Vojko Šiler, bodo letos lanski denarni tok iz poslovanja s 13 milijonov evrov povečali na 16 milijonov. Je pa družba lani imela več kot tri milijone evrov izgube. Na T-2 se branijo, da morajo vlagati prav zato, da bodo lahko pridobili več naročnikov in tako v sedmih letih poplačali upnike. O tem, kdo ima prav, bo sodišče odločilo v prihodnjih tednih.
Stečaj za uporabnike T-2 ne spremeni nič
Dejavnost T-2, torej prodaja telekomunikacijskih storitev, se tudi v stečajnem postopku lahko ohrani. Kot pravi Peljhan, se bo zdravo jedro družbe lahko ohranilo tudi v okviru stečajnega postopka in prodalo kot poslovna celota.
Že večkrat se je - tudi zaradi zadolženosti lastnika T-2, družbe Gratel (ta je za T-2 gradil optiko in postal lastnik v postopku prisilne poravnave) - omenjalo, naj se T-2 proda. Vendar pa je Gratel, ki je v lasti Jurija Krča, zdaj manjšinski lastnik, večino ima Garnol njegovega brata Štefana Krča. Kot morebitni kupec se je že nekaj časa omenjal Simobil oziroma njegov lastnik Telekom Austria, a se s Krči niso našli pri ceni. Za T-2 se je v preteklosti zanimalo še več kupcev. Omenjala sta se belgijski Amisco NV (lastnik telekomunikacijske družbe Amis) in britanski sklad GMT, ki vlaga večinoma v evropske komunikacijske družbe.
vir Finance