Telekomunikacijskemu imperiju bratov Jurija in Štefana Krča grozi stečaj.
Za operaterja T-2, ki je v prisilki, ga že predlaga DUTB. Ta je dala tudi ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave Gratela, ki je za T-2 gradil optiko. Gratel, ki je v lasti Jurija Krča, je bil do pred kratkim prvi lastnik T-2. Zdaj je to Garnol - podjetje v lasti Štefana Krča. A ima NLB zaradi Gratelovih dolgov na deležu Garnola v T-2 (začasno) plombo. Garnol sicer ni v prisilki.
Z grožnjo za stečaj in prodajo T-2 bi DUTB oziroma NLB (ta je vse ali del terjatev do Gratela in T-2 prenesla na DUTB) hitreje prišla do vračila dolgov. Torej pri T-2 ne bi bila 44-odstotno poplačana šele do leta 2021, pri Gratelu pa v štirih letih 52-odstotno. Z iskanjem kupca za T-2 ali pa za njegovo omrežje namreč banka najverjetneje ne bi imela velikih težav, saj je za operaterje precej zanimanja. Konkretno se za T-2 že dlje časa zanima Simobil oziroma njegov lastnik Telekom Austria, ki mu v Sloveniji manjka predvsem fiksni del telekomunikacij, torej fiksni širokopasovni dostop do interneta. T-2 ima denimo 18-odstotni tržni delež pri širokopasovnem fiksnem dostopu do interneta, Simobil nikakršnega. V Simobilu omenjenega ne komentirajo. Viri pa pravijo, da je prav T-2 za Telekom Austria najbolj zanimiv; Telemach je že prodan KKR, pri Telekomu Slovenije skoraj gotovo ne bi dobili dovoljenja varuha konkurence. T-2 pa ima precej močno optično omrežje in je zato tudi bolj zanimiv od Tušmobila.
t2-simobil.1409853007.png.o.600px.png
Zakaj Avstrijci ne kupijo T-2 neposredno od lastnikov?
Zato, ker se ne najdejo pri ceni, pravi neuradni vir. Simobil oziroma Telekom Austria je namreč pred časom že poskušal kupiti T-2, vendar je takratni lastnik Gratel Jurija Krča imel previsoka pričakovanja. Spomnimo, Gratel, ki je za T-2 gradil optiko, je lastništvo prevzel v postopku prisilne poravnave T-2 (ta je bil prej v lasti propadlih cerkvenih Zvonov). Pozneje je podjetje, kot so razložili Krčevi predstavniki, dokapitaliziral Garnol Štefana Krča in postal 98-odstotni lastnik T-2. NLB je prek sodišča z začasno odredbo uspelo izbojevati plombo na Garnolov delež v T-2. Postopek še ni končan.
Kakšna bi bila cena
Koliko bi Simobil ponudil, viri ne povedo. Menda pa naj bi zdaj, ko so »lastniško-dolžniške« kolobocije vsaj malo bolj jasne, odštel več kot sto, a še vedno manj kot 200 milijonov evrov. Vsekakor bi najprej moral narediti skrbni pregled poslovanja T-2 in od ponujene vsote odšteti dolg. Ta pa - samo do DUTB zaradi prenesenih terjatev z NLB in NKBM - znaša skoraj 120 milijonov evrov (višina prenesenih terjatev NLB do Gratela na DUTB znaša 6,2 milijona evrov). Pričakovati sicer je, da bi si kupec izpogajal delen odpis terjatev. Preostalim upnikom iz prisilke T-2 dolguje še nekaj deset milijonov evrov.
Banke hočejo več
A banke bi rade več poplačila kot navadni upniki, ki se morajo zadovoljiti s 44 odstotki do leta 2021, pravi neuradni vir. Ideja je namreč bila, da se poplačajo v višini 55 milijonov evrov s prodajo omrežja, preostalih 65 milijonov pa bi dobile v prisilki (44-odstotno). Torej bi skupaj dobile okoli 84 milijonov evrov (za primerjavo: če bi bile banke v celoti poplačane v postopku prisilne poravnave, bi dobile 53 milijonov).
Težava pa je, da bi se moral zavarovani del posojila unovčiti s prodajo zavarovane opreme in omrežja v letu 2014. Koliko je ta oprema vredna, nam na T-2 še niso povedali. Po naših informacijah pa prav v tem grmu tiči zajec. Namreč, 55-milijonsko posojilo naj bi bilo zavarovano z opremo, vredno precej manj kot toliko. Govori se, da je vredna največ deset milijonov (bolj verjetno pa še precej manj). To pa (domnevno) zato, ker banke niso dovolj dobro popisale vseh »kablov, napeljav in drugih zadev v jaških, kjer ima T-2 omrežje«, pravijo neuradni viri (več o tem smo pisali že lani v članku NLB je zaradi šlamparij v zvezi s T-2 lahko ob nekaj deset milijonov evrov).
Ker torej pričakovanega denarja od prodaje opreme in omrežja ni, ker je nevarnost, da je to vredno precej manj od pričakovanj in ker banke po drugi strani lahko hitro dobijo kupca za T-2, je po svoje jasno, da je predlagan stečaj. Tako bi se denimo DUTB ob prodaji družbe oziroma premoženja iz stečajne mase hitreje in verjetno bolje poplačala. Kot rečeno - Telekom Austria bi bil verjetno pripravljen odšteti nekje do 200 milijonov evrov (večji del bi dobili upniki, in ne Krči).
Za T-2 se je v preteklosti zanimalo še več kupcev. Omenjala sta se belgijski Amisco NV (lastnik telekomunikacijske družbe Amis) in britanski sklad GMT, ki vlaga večinoma v evropske komunikacijske družbe.
Dodajmo, da v T-2 predlogu za stečaj nasprotujejo. »Tako ravnanje v družbi T-2 razumemo kot pritisk, s katerim si želi DUTB zagotoviti boljše pogoje poplačila, kot so določeni z načrtom finančnega prestrukturiranja,« so nam sporočili. Družba T-2 je sicer lani vknjižila dobrih 55 milijonov evrov prihodkov in za skoraj 3,6 milijona evrov izgube. Kot so že večkrat poudarili, jim število naročnikov raste, prav tako prihodki.