NLB
- Ustvarjalec teme Gavran
- Začetni datum
kljub rezom itd je tako, da če prideš na banko in poveš da delaš v JU (oz javnem sektorju) te takoj drugače gledajo... mi je tudi moj bančnik enako razložil. s tem da potem tudi to "segmentirajo" na policijo, uradnike... kjer so miličniki top
če p adeleš v rizični dejavnosti (gradbeništvo, tekstil itd) pa pozabi na kredo
če p adeleš v rizični dejavnosti (gradbeništvo, tekstil itd) pa pozabi na kredo
to vem..a mpak od kje opravičilo?
btw. mahoni je dal tko površno info o kredi, da se zdej lahko kregamo okol oslovske sence..
btw. mahoni je dal tko površno info o kredi, da se zdej lahko kregamo okol oslovske sence..
razlog je v temu, da JS (JU) ne bo kr tko propadla.
drugač pa mahoni je povedal da je dobil kredo. sej kredo lahko skor vsak dobi....
drugač pa mahoni je povedal da je dobil kredo. sej kredo lahko skor vsak dobi....
da ne bo sla tema v pm...
Na banki so jih zanimale 4 stvari
Kje delava in da je za nedolocen cas
Kok mava place in ce je ze kej obremenitev
Kok je cena in kok ocenjena vrednost nepremicnine
Za kok casa bi vzela kredo
na koncu je vzela list in gor me je mela razpredelnico za kok % lahko obremeni placo glede na visino place.
Na banki so jih zanimale 4 stvari
Kje delava in da je za nedolocen cas
Kok mava place in ce je ze kej obremenitev
Kok je cena in kok ocenjena vrednost nepremicnine
Za kok casa bi vzela kredo
na koncu je vzela list in gor me je mela razpredelnico za kok % lahko obremeni placo glede na visino place.
ja, ampak velik + je ker si ti v javni upravi... in od plače ti more ostat minimalac...
od obremenitev pa jih zanimajo krediti, leasing (čeprav ga lahk skriješ)
če nisi v JU/JS
moraš bit v veliki firmi zaposlen, firma mora met odlično boniteto...
od obremenitev pa jih zanimajo krediti, leasing (čeprav ga lahk skriješ
)če nisi v JU/JS
moraš bit v veliki firmi zaposlen, firma mora met odlično boniteto...
ni fora v minimalcu. Prov procente majo in se vrtijo tam nekje okrog 40%...
Ja, je pa njeno firmo po enmu seznamu pogledala in ocenila a je ok ali ne. Kar je precej brezpredmetno, ker nekdo lahko naslednji dan siht zamenja.
Se najbolj so se ukvarjali z nepremicnino samo.
Ja, je pa njeno firmo po enmu seznamu pogledala in ocenila a je ok ali ne. Kar je precej brezpredmetno, ker nekdo lahko naslednji dan siht zamenja.
Se najbolj so se ukvarjali z nepremicnino samo.
aha..40%..ponavad so mel 30% nad 1000 pa 50%.
kok % od nepremičnine so pa hotl kreditirat?
pa pišeš zavarovanje hipoteka plus zavarovanje.
kok % od nepremičnine so pa hotl kreditirat?
pa pišeš zavarovanje hipoteka plus zavarovanje.
Minister Šušteršič si leta 2012 želi ustanoviti slabo banko, kar pa menda ni pametna rešitev - vsaj tako je leta 2009 menil Dr. Janez Šušteršič, predavatelj na koprski Fakulteti za management: Slabosti "slabe banke".
Državni odkup terjatev od poslovnih bank pomeni neupravičeno darilo lastnikom in menedžerjem, ki so banke pripeljali v situacijo, v kakršni so danes. Darila ni samo v primeru, če država odkupi terjatve po tržni ceni. Toda to bi bilo nesmiselno: če tržna cena obstaja, se pravi, da je na trgu nekdo pripravljen odkupiti te terjatve, naj jih pač odkupi in naj se država v to ne meša. Državni odkup je "potreben" samo v primeru, da država za terjatve plača več, kot bi banka zanje dobila na trgu. S tem ji seveda da subvencijo. Namen te subvencije je morda res ohraniti in oživiti finančni sistem, toda njen učinek je tudi rešitev obstoječih lastnikov. Je to smiselno?
Če bi, kot predlagajo avtorji, slaba banka "dala jasno zavezo, da bo pripravljena odkupovati slabe naložbe tudi v prihodnje", pa sploh ni jasno, zakaj naj bi se poslovanje "dobrih" poslovnih bank kakorkoli izboljšalo. Če narediš dobro terjatev, pobereš obresti, če narediš slab posel, pa terjatev prepišeš na državo. In tako pridemo - po dolgi, zapleteni in inovativni poti - točno tja, kjer smo že danes.
Državni odkup terjatev od poslovnih bank pomeni neupravičeno darilo lastnikom in menedžerjem, ki so banke pripeljali v situacijo, v kakršni so danes. Darila ni samo v primeru, če država odkupi terjatve po tržni ceni. Toda to bi bilo nesmiselno: če tržna cena obstaja, se pravi, da je na trgu nekdo pripravljen odkupiti te terjatve, naj jih pač odkupi in naj se država v to ne meša. Državni odkup je "potreben" samo v primeru, da država za terjatve plača več, kot bi banka zanje dobila na trgu. S tem ji seveda da subvencijo. Namen te subvencije je morda res ohraniti in oživiti finančni sistem, toda njen učinek je tudi rešitev obstoječih lastnikov. Je to smiselno?
Če bi, kot predlagajo avtorji, slaba banka "dala jasno zavezo, da bo pripravljena odkupovati slabe naložbe tudi v prihodnje", pa sploh ni jasno, zakaj naj bi se poslovanje "dobrih" poslovnih bank kakorkoli izboljšalo. Če narediš dobro terjatev, pobereš obresti, če narediš slab posel, pa terjatev prepišeš na državo. In tako pridemo - po dolgi, zapleteni in inovativni poti - točno tja, kjer smo že danes.
hvala za info in cisto verjamem. No meni niso dali zaradi place ki je ze nekaj casa ni vec. Ampak ko sem jim rekel da sem imel 10 let trajnik za nsvs in da so bila vedno sredstva za trajnik jih to ni zanimal.
No mene tudi ne bodo vec zanimal.... najbrz se letos...
prijam : tnx za info o certifikatu.
No mene tudi ne bodo vec zanimal.... najbrz se letos...
prijam : tnx za info o certifikatu.
apollo pri SKB ko sem spraševal (pa ne dolgo nazaj) mi je bančnik razložil (oz mi je povedal) da ti mora ostati minimalna plača. do nje te lahko obremenijo. pa neglede na to kok plače imaš. včasih je blo da mora ostati tretjina prosta bremena..
in ni blo fore v %
mogoče pa da ma kakšna druga banka drugačno politiko... ali pa različni krediti različna "pravila"...
in ni blo fore v %
I
Izbrisan uporabnik #9334
Nisem ekonomist, vendar moje laično mišljenje:
"Lastniška struktura" bi bila čisto v redu in učinkovita, če bi obenem uveljavljali kpl. odgovornost lastnikov in managerjev. Če so si lahko izplačevali dividende v času debelih krav, naj (logično), prispevajo sedaj, ko so na planu rezultati njihovega dela. Odgovornost, tega ni nikjer zavedenega!
Šušteršič je zapisal takrat, da to ni motivacija, če delno podržaviš banko. Ni pa eksaktno zapisal, da so dvojna merila in da če kot državljan in lastnik hiše ne odplačaš neke banalne, morda celo sporne terjatve banki, komunali, elektru ... - ti lahko bp. zarubijo hišo. Če si pa VIP (so)lastnik banke ali olastninjene oz. denacionalizirane tovarne ... , si po zaslugah deležen vseh možnih dividend in nagrad ob dobičku, medtem ko v minusu nisi nič odgovoren in bo zadevo že kdo pokril, magari država nazadnje!
V privatnem sektorju ni tako, me pa občasno obide želja, da bi tudi mi imeli take privilegije.
