Neželeni učinki cepiv (Engerix B)
- Ustvarjalec teme reality
- Začetni datum
- Status
še enkrat pomen, čakam...
glede nato da so otroci nizkorizična skupina? Res ne vidim v čem je point? govorim seveda za obvezno...
Preber pa si koliko študij so naredili (trajala je 4 tedne)?
tko, da so tvoji procenti morda lažni?
čakam na pomen?
Drugače pa zakaj bi tvegali, če ni potrebno?
glede nato da so otroci nizkorizična skupina? Res ne vidim v čem je point? govorim seveda za obvezno...
Preber pa si koliko študij so naredili (trajala je 4 tedne)?
tko, da so tvoji procenti morda lažni?
čakam na pomen?
Drugače pa zakaj bi tvegali, če ni potrebno?
Zakaj pa cepimo proti davici, tetanusu, oslovskem kašlu, otroški paralizi, MMR? Tudi ta cepiva niso brez stranskih učinkov. Valjda, folk kot si ti gleda samo na svojo rit, in kaj se zgodi v vsakem 100.000 primeru, ko bi pa njihov novorojenček podlegel davici zaradi nezadostne precepljenosti pa v jok in na drevo.
I
Izbrisan uporabnik #488
To s prisilo in globo je zgrešena politika, kakor je zgrešena cela vlada.
Pacienti niso stroji, kjer menjaš olje in filter ter pokličeš naslednjega, ampak je od primera do primera drugače, nekateri so prej servisirani, drugi dlje, lahko se pri enem zakomplicira in zavleče, tako da se čas čakanja avtomatsko podaljša.
Kako bo to zgledalo? Da bodo imeli peščeno uro in ko bo zadnje zrnce padlo bodo pacienta pognali čez prag?
Problem pa je tudi na drugi strani pri pacientih, ki zaradi malenkosti obiskujejo zdravnika in se po možnosti še okužijo v čakalanici
Za vsako pasjo figo ni potrebno leteti do dohtarja, da ti napiše recept ali da kremico. Takšnih pacientov je tudi veliko in ti delajo gužvo ter "kradejo" denar.
Seveda ne moreš človeku hipohondru preprečit, da gre k zdravniku, lahko pa bi zdravniki uvedli "triažo" in imeli za hipohondre poseben oddelek, kjer bi jim kimali, jih tolažili in predpisovali "sveto" vodo.
Pacienti niso stroji, kjer menjaš olje in filter ter pokličeš naslednjega, ampak je od primera do primera drugače, nekateri so prej servisirani, drugi dlje, lahko se pri enem zakomplicira in zavleče, tako da se čas čakanja avtomatsko podaljša.
Kako bo to zgledalo? Da bodo imeli peščeno uro in ko bo zadnje zrnce padlo bodo pacienta pognali čez prag?
Problem pa je tudi na drugi strani pri pacientih, ki zaradi malenkosti obiskujejo zdravnika in se po možnosti še okužijo v čakalanici
Za vsako pasjo figo ni potrebno leteti do dohtarja, da ti napiše recept ali da kremico. Takšnih pacientov je tudi veliko in ti delajo gužvo ter "kradejo" denar.
Seveda ne moreš človeku hipohondru preprečit, da gre k zdravniku, lahko pa bi zdravniki uvedli "triažo" in imeli za hipohondre poseben oddelek, kjer bi jim kimali, jih tolažili in predpisovali "sveto" vodo.
je pa tudi drugi keč. nobenega učinkovitega zdravila ne dobiš v lekarni v posti prodaji. za vse kar deluje potrebuješ recept .
kar nekaj tega kar je pri nas na recept dobiš v drugih državah za kupiti brez problemov. in so zadeve, ki jih moraš imeti takoj ne pa čez en teden , ker takrat je že neučinkovito oz prepozno
kar nekaj tega kar je pri nas na recept dobiš v drugih državah za kupiti brez problemov. in so zadeve, ki jih moraš imeti takoj ne pa čez en teden , ker takrat je že neučinkovito oz prepozno
Nisem reku, da se ne strinjam proti vsem cepljenem... ostaniva pri hepatitisu B..
bolezen fiksarjev in okuženih mater pri nas?
nizka rizičnost, dost močni možni stranski učinki.. ve čem je keč.... Lahko rečem, da se sodelavec vsako leto cepi proti gripi (sezonski) in je vsako leto doma... jest recimo nikoli in v 5 letih se ne spomnim da bi imel gripo, zanimivo, da je skoraj 14 dni ves narobe po cepljenju in jemle bolniško?
Ampak nič nimam proti prostovolnem cepljenju v EU niso več obvezna za hep B pa sploh več ne cepijo? Pr nas MZ takoj pošlje obvestilo zakaj nisi cepil otroka in grozijo z globo, ki mislim da je 500€.. Če je to nujno naj nekdo pisno jamči, ali vsaj proizvajalec?
al kako gre zdej to?
Še enkrat pomen cepljenja pri hep B
ne zagotovi imunosti
ne zagotovi imunosti za ceu življenje študija sploh ni narejena
ima kar nekaj stranskih učinkov
niti ne zagotavlja, da ob infekciji kljub ceplenju ne boš podlegel?
novorojenčki in mali otroci so nizkorizična skupina...
še enkrat v čem je keč, zaren v miljonih na leto Client Glaxo Smith Klinu, ki by the way ne jamči za cepivo pod nobenim pogojem?
Kako se zdravniki odločajo za zdravila in cepiva vemo..
Abbot za luskavico in srčne bolnike, zmeče 200.000€ stimulacij za pridne predpisovalce zdravil.
Potem poslušamo Jerneja kako so slabo plačani in odgovorni, medtem ko pa kradejo in zmankujejo zdravila v bolnicah, malomarnosti pa naše najboljše zdravstvo ne pozna?
še enkrat v čem je keč obveznih ceplenj.... en indic ti lahko pokažem o nategnjenih državah z kupom cepiv proti novi pademijski gripi, ki so jo primerjali z dohtarji vred za kugo 21 stoletja..
in sedaj te bom zelo direktno vprašal...
koliko ljudi pa je umrlo v EU (kjer ni cepljenja proti hep B) obveznega za hepatitsom B? Da se boš z statistiko prepričal zakaj se pravzaprav gre?
Najbolj zaskrblujoče pa je, da vactinator ne pove stranskih pojavov proizvajalca oz ne da listka, kar je po zakonu obvezno. Če čist po pravici povem, je v Kranju dohtarca skoraj zgubila živce, k sem ji reku naj mi to pove.
otroka je spraševala ne po alergijah ampak če je bombončke...
kdo je tukaj nor ne vem?
bolezen fiksarjev in okuženih mater pri nas?
nizka rizičnost, dost močni možni stranski učinki.. ve čem je keč.... Lahko rečem, da se sodelavec vsako leto cepi proti gripi (sezonski) in je vsako leto doma... jest recimo nikoli in v 5 letih se ne spomnim da bi imel gripo, zanimivo, da je skoraj 14 dni ves narobe po cepljenju in jemle bolniško?
Ampak nič nimam proti prostovolnem cepljenju v EU niso več obvezna za hep B pa sploh več ne cepijo? Pr nas MZ takoj pošlje obvestilo zakaj nisi cepil otroka in grozijo z globo, ki mislim da je 500€.. Če je to nujno naj nekdo pisno jamči, ali vsaj proizvajalec?
al kako gre zdej to?
Še enkrat pomen cepljenja pri hep B
ne zagotovi imunosti
ne zagotovi imunosti za ceu življenje študija sploh ni narejena
ima kar nekaj stranskih učinkov
niti ne zagotavlja, da ob infekciji kljub ceplenju ne boš podlegel?
novorojenčki in mali otroci so nizkorizična skupina...
še enkrat v čem je keč, zaren v miljonih na leto Client Glaxo Smith Klinu, ki by the way ne jamči za cepivo pod nobenim pogojem?
Kako se zdravniki odločajo za zdravila in cepiva vemo..
Abbot za luskavico in srčne bolnike, zmeče 200.000€ stimulacij za pridne predpisovalce zdravil.
Potem poslušamo Jerneja kako so slabo plačani in odgovorni, medtem ko pa kradejo in zmankujejo zdravila v bolnicah, malomarnosti pa naše najboljše zdravstvo ne pozna?
še enkrat v čem je keč obveznih ceplenj.... en indic ti lahko pokažem o nategnjenih državah z kupom cepiv proti novi pademijski gripi, ki so jo primerjali z dohtarji vred za kugo 21 stoletja..
in sedaj te bom zelo direktno vprašal...
koliko ljudi pa je umrlo v EU (kjer ni cepljenja proti hep B) obveznega za hepatitsom B? Da se boš z statistiko prepričal zakaj se pravzaprav gre?
Najbolj zaskrblujoče pa je, da vactinator ne pove stranskih pojavov proizvajalca oz ne da listka, kar je po zakonu obvezno. Če čist po pravici povem, je v Kranju dohtarca skoraj zgubila živce, k sem ji reku naj mi to pove.
otroka je spraševala ne po alergijah ampak če je bombončke...
kdo je tukaj nor ne vem?
Zdravnik lažje zruži funkcijo sestre in administratorke, ker lahko veliko sam naredi, zobozdravnik pri delu rabi asistenta, če pa mora sestra še pacienta izven stola obravnavat, gre za to dragocen čas. Zato recimo veliko zobozravnikov v Ljubljani plačuje študentom, da jim asistirajo, da imajo, ali zaposleno administratorko, ali pa da sestra dela za mizo in ne asistira (kar je pač ceneje).
Pa si se vprašal, zakaj je to tako? Morda zato, ker je precepljenost populacije nad 90%?
Jaz raje vidim, da se taki kot ti razburjajo, kot pa da zdaj nehamo cepit vse, pa potem čez 30 let ti izgubiš argument, da je Hep B "bolezen fiksarjev in okuženih mater pri nas".
Še enkrat v EU ne cepijo več?
kaj ne od tega ne razumeš?
V Angliji je smrtnost otroških bolezni med letoma 1850 in 1940 padla za 90% (smrtnost zaradi ošpic za 97%), še preden so uvedli kakršnokoli množično cepljenje. Menim, da spodnji graf ne potrebuje komentarja. Prikazuje statistične podatke, ki kažejo, da na skokovito zmanjšanje števila smrtnih primerov cepljenje očitno ni imelo nikakršnega vpliva:
Bubonska kuga in škrlatinka, ki sta v prejšnjih stoletjih kosili smrt med svetovnim prebivalstvom, sta praktično izginili popolnoma brez cepljenja. V razvitih državah sta praktično izginila tudi kolera in tifus (za bolezni sicer obstajajo cepiva, vendar so neučinkovita). V ZDA nikoli niso rutinsko cepili proti tuberkulozi, vendar je ta sama od sebe postala redka bolezen. Epidemiološke študije v Indiji in ZDA so pokazale, da je učinkovitost cepiva proti tuberkulozi 0%. Še več, cepljeni pogosteje zbolevajo za tuberkulozo.
argumente zgubljaš ti ne jest...
al meniš, da so v EU neumni, da ni obveznih ceplenj?
kaj ne od tega ne razumeš?
V Angliji je smrtnost otroških bolezni med letoma 1850 in 1940 padla za 90% (smrtnost zaradi ošpic za 97%), še preden so uvedli kakršnokoli množično cepljenje. Menim, da spodnji graf ne potrebuje komentarja. Prikazuje statistične podatke, ki kažejo, da na skokovito zmanjšanje števila smrtnih primerov cepljenje očitno ni imelo nikakršnega vpliva:
Bubonska kuga in škrlatinka, ki sta v prejšnjih stoletjih kosili smrt med svetovnim prebivalstvom, sta praktično izginili popolnoma brez cepljenja. V razvitih državah sta praktično izginila tudi kolera in tifus (za bolezni sicer obstajajo cepiva, vendar so neučinkovita). V ZDA nikoli niso rutinsko cepili proti tuberkulozi, vendar je ta sama od sebe postala redka bolezen. Epidemiološke študije v Indiji in ZDA so pokazale, da je učinkovitost cepiva proti tuberkulozi 0%. Še več, cepljeni pogosteje zbolevajo za tuberkulozo.
argumente zgubljaš ti ne jest...
al meniš, da so v EU neumni, da ni obveznih ceplenj?
Tvoj otrok se bo igral v peskovniku, ni se med kopanjem po pesku nabodel na iglo narkomana.
2.stvar glede tojega neznanja o Engerix B cepivu.
Je licenciran pri EMEA že več kot deset let in so z njim več ali manj od takrat cepljeni vsi zdravniki in zdravstveni delavci.
Pa še malo resnega branja, če boš sploh razumel napisano:
National licenses were originally granted to the company SmithKline Beecham, for Engerix B vaccine in all 15 EU Member States. From these registrations and the subsequent variations, different Summaries of Product Characteristics (SPC) have been issued, based on national, divergent decisions. The differences in the SPC text relate to several sections: Therapeutic indication, Posology and method of administration, Special warning and special precautions for use, Interactions, Undesirable effects, Pharmacodynamic properties and List of excipients of the SPC.
On 7 October 1999, SmithKline Beecham Biologicals S.A acting on behalf of the all Marketing Authorisation Holders of each Member State presented to the EMEA a referral under Article 11 of Council Directive 75/319/EEC as amended, in order to harmonise the Summaries of Product Characteristics within the Member States. A proposal of Summary of Product Characteristics based on an updated dossier was provided.
The referral procedure started on 22 October 1999. The basis for this arbitration procedure was a harmonisation of the Summaries of Product Characteristics. The CPMP having considered the Rapporteur and the Co-Rapporteur assessment reports, Scientific discussion within the Committee and comments from the Marketing Authorisation Holders, was of the opinion that the benefit/risk ratio of Engerix B is favourable for the agreed indications and the above mentioned sections of the SPC. The CPMP issued a positive opinion, on 13 April 2000, recommending the harmonisation of the Summaries of Product Characteristics for Engerix B.
An overall summary of the scientific evaluation is provided, together with the amended Summaries of Product Characteristics.
A Decision was issued by the European Commission on 28 August 2000.
Torej pametnjakoviæu, od gotovega produkta ki je šel skozi 4 klinične faze testiranja, je trajalo še leto preden so cepivo spustili na tržišče.
in če se bo otrok napičil na iglo, mu bo cepivo omogočilo imunost?
Zakaj je za zdravstvene delavce sploh potrebna vakcinacija, če pa je gospa iz foha rekla da je cepljenje (trikratno) doživljensko?
nebuoluze, ki jih kvasite zdravniki... aja v kranju gre za zasebno prakso, katere zdravnica cepi predšolske in šolske otroke?
in še zadnj vprašanje zakaj proizvajalec ne jamči za zdravilo in zakaj so ga v EU umaknili iz obveznega ceplenja?
me zanimajo odgovori...
Zakaj je za zdravstvene delavce sploh potrebna vakcinacija, če pa je gospa iz foha rekla da je cepljenje (trikratno) doživljensko?
nebuoluze, ki jih kvasite zdravniki... aja v kranju gre za zasebno prakso, katere zdravnica cepi predšolske in šolske otroke?
in še zadnj vprašanje zakaj proizvajalec ne jamči za zdravilo in zakaj so ga v EU umaknili iz obveznega ceplenja?
me zanimajo odgovori...
Nazadnje urejeno:
Da?
Ti si res tako trčen da ne razumeš? Kaj ima doživljenskost trajanja veze z samo cepitvijo veš samo ti.
Proizvajalec jamči in upozori na možne stranske učinke kot ti piše na listku zraven cepiva. Že sama registracija na tržišču je jamstvo. Česar pač v kakšni indiji ni. Tako kot ti Sava ali pa Goodyear ne jamči da ti ne bo razneslo gume če se boš vozil 150km/h po avtocesti.
Pa da si zbiješ paranojo. Obvezno cepljenje za HBV je bilo iz določenih EU držav umaknjeno zaradi izboljšanih epidemioloških dejavnikov, ne pa zato ker je v cepivu Tiomersal in Aluminijev hidroksid(ki ga btw v eni tableti Rupuruta zaužiješ v 1000x količini).
Pa sreæno!
to imunosti je velika laž, to je tudi dokazano.
Druga stvar
očitno imaš ti cepivo, ki ga oralno zaužiješ... res glupa primerjava?
aja pa savske gume..... no tam lahko greš peš, ni obvezno.. torej, sej se lahko tud 300 peleš z R1, pa ni to obvezno? Moj point je obveznost ceplenj in neobvezno..
Če je neobvezno tko kot vaš sproducirana morilska gripa, potem proti temu nimam nič, sem se le usedu v kavč in smejal ovcam v belih haljah, ki so pozivali na hitro ceplenje in možno pandemijo, preden cepiva zmanjka..
Druga stvar
očitno imaš ti cepivo, ki ga oralno zaužiješ... res glupa primerjava?
aja pa savske gume..... no tam lahko greš peš, ni obvezno.. torej, sej se lahko tud 300 peleš z R1, pa ni to obvezno? Moj point je obveznost ceplenj in neobvezno..
Če je neobvezno tko kot vaš sproducirana morilska gripa, potem proti temu nimam nič, sem se le usedu v kavč in smejal ovcam v belih haljah, ki so pozivali na hitro ceplenje in možno pandemijo, preden cepiva zmanjka..
Ta podatek se grdo zlorablja pri nasprotnikih, cepljenja. Smrt ni edini zaplet ošpic, obstajajo še številni drugi, dvomim, da si kdo želi, da njegov otrok dobi pljučnico al pa encefalitis, ki lahko povzroči tudi trajne okvare CŽS.
Važen je ta graf, ki ne kaže samo smrtnosti (za katero drži, da je padala že ves čas), ampak tudi incidenco bolezni, kjer se vidi jasen upad št. primerov po uvedbi cepljenja.
Neučinkovitost cepiva
Ker se cepivo uporablja relativno kratek čas, je tudi ocena zaščite precej težka. Ocene temeljijo le na merjenju količine nastalih protiteles v krvi cepljenih oseb in spremljanju teh oseb v preliminarnih poskusih. Nekaj držav se je odločilo za univerzalno cepljenje novorojenčkov (ZDA, Nova Zelandija, Italija, Francija), ki pa po njihovih ugotovitvah ne bo dalo rezultatov še vsaj 20 let, saj dojenčki in otroci niso v rizični skupini in običajno ne zbolijo tudi, če niso cepljeni. Do datuma tega besedila so v ZDA in Novi Zelandiji že prenehali rutinsko cepiti novorojenčke in zdaj cepijo starejše dojenčke.
Serokonverzija po primarni imunizaciji (trije odmerki) je močno odvisna od starosti cepljene osebe. S starostjo se stopnja serokonverzije manjša. Odvisna je tudi od spola, saj so ugotovili, da je manjša pri moških. Na serokonverzijo vpliva tudi povečana telesna teža, kajenje, jemanje kontracepcijskih tablet itd. V najslabšem možnem scenariju so kombinacije dejavnikov pri cepljenih osebah takšne, da kar 75% odraslih s cepljenjem ne zaščitimo (Margolis 1993). Ni jasno tudi, kakšna je povezava s količino protiteles, ki se tvorijo po cepljenju in dolgoročno zaščito pred infekcijo (Tilzey 1995). Stopnja imunogenosti po treh odmerkih se po podatkih proizvajalca giblje od 88-100%. Različne študije kažejo na manjšo učinkovitost, saj veliko število cepljenih ni razvilo protiteles (Margolis 1993, Treadwell 1993, Poovorawan 1993, Wood 1993, de Rave 1994, Romme 1993, Averhoff 1998), kar je lahko potencialno nevarno. Ti ljudje niso imuni, so pa senzibilizirani in lahko burno reagirajo na naravno infekcijo ali naslednje odmerke cepiva (Hadler 1986). V znanstveni literaturi je kar nekaj poročil o hudem akutnem hepatitisu B po cepljenju, ni pa jasno, ali je hudo infekcijo povzročilo cepivo ali pa je bilo cepivo samo neučinkovito (glej poglavje 3.4).
Tudi trajanje zaščite po primarni imunizaciji ni znano. Ni jasno, ali bodo v prihodnosti potrebni osvežitveni odmerki (revakcinacija), kot se je to izkazalo pri vseh drugih cepivih. Po izjavah ameriškega komiteja za infekcijske bolezni (Anon. 1992) trajanje zaščite po treh odmerkih ni znano, saj ni bilo nikoli ugotovljeno. Različne države imajo zelo različne pristope, saj praksa glede revakcinacije temelji bolj na dogmi kot na znanstvenih dokazih (Tilzey 1995). Znanstvenih podatkov o imunološkem spominu po cepljenju proti hepatitisu B je namreč zelo malo, zato so nujno potrebne dolgoročne študije (Tilzey 1995). Mnoge raziskave kažejo, da se začne količina protiteles naglo zmanjševati (Gunn 1993). Pri neki raziskavi so ugotovili, da že po letu in pol po cepljenju 24% odraslih ni imelo več zaščitne količine protiteles. Različne raziskave so dale različne ocene o trajanju zaščite proti infekciji z virusom hepatitisa B, vse pa navajajo približno 3 do 7 let v najboljšem primeru (Street 1990, Pasko 1990, Hadler 1986).
V zadnjem času so ugotovili, da je virus bistveno bolj nestabilen, kot so prej predvidevali, ker replikacijski ciklus vključuje poseben encimski mehanizem reverzne transkriptaze, podobne (vendar ne identične) kot pri retrovirusih (Summers 1982, Weinberger 2000). Obstajajo številna poročila o stabilnih mutacijah virusa hepatitisa B, od katerih bi citirala le manjši del (Zuckermann 1994, Carman 1990, 1997, Coursaget 1990, Maillard 1998, Wallace 1994). V tem primeru je cepivo Engerix-B ® neučinkovito pri zaščiti proti infekciji mutiranega virusa. V medicinski literaturi niso redki podatki o novih mutantih virusa pri cepljenih otrocih (Fortuin 1994, Karthigesu 1994, 1999, Bahn 1997).
Pod vprašanje se postavlja tudi povezava med številom protiteles in imunostjo, saj so študije pokazale, da posamezniki, ki nimajo protiteles, ne dobijo infekcije, čeprav so virusu izpostavljeni, zbolijo pa tudi tisti, ki imajo zaščitna protitelesa (Stevens 1992). Najnovejše raziskave so razkrile, da protitelesa ne igrajo pomembne vloge pri premagovanju infekcije z virusom hepatitisa B. Ta razkritja kažejo na to, da je za izločanje virusa iz jetrnih celic potreben takojšen, učinkovit in široko zastavljen celični imunski odziv, kvantitativno in kvalitativno manj učinkovit imunski odziv pa vodi k kronični prisotnosti virusa v jetrnih celicah (Moradpour 1995). Virus lahko vztraja in se počasi razmnožuje v prisotnosti ali odsotnosti protiteles proti površinskim antigenom (HbsAg) in antigenom jedra (HBcAg) ter ovojnice (HBeAg) (Liang 1991, Fong 1993), kar pomeni, da prisotnost protiteles ni nikakršno zagotovilo za preprečevanje subklinične infekcije in posledično idiopatskih jetrnih bolezni, ciroze in jetrnega raka (Wands 1992).
Na tem mestu velja omeniti še virus hepatitisa C, proti katerem cepivo Engerix-B ® ni učinkovito. Virus hepatitisa C je zelo pogost povzročitelj jetrnih bolezni, saj v kar 75-80% primerih akutne okužbe vodi v kronično nositeljstvo, ki mu lahko sledijo okvare jeter, ciroza in jetrni rak (Merck Manual 1999). V zadnjem času so znanstveniki spoznali, da je prav virus hepatitisa C v Evropi najbolj pogost infekcijski vzrok za kronične bolezni jeter (Trepo 1999). V Evropi ocenjujejo, da se 28% jetrnih rakov razvije zaradi kroničnega nositeljstva virusa hepatitisa B, 21% pa zaradi nositeljstva virusa hepatitisa C (Bosch 2000). Proti virusu hepatitisa C ni cepiva.
Viri:
Physicians' Desk Reference ®, 2000
AHFS Drug Information, 2000
Street et al. 1990. Persistence of antibody in healthcare workers vaccinated against hepatitis B. Infect Control Hosp Epidemiol 11(10): 525-30
Pasko et al. 1990. Persistence of anti-HBs among health care personnel immunized with hepatitis B vaccine. Am J Public Health 80(5): 590-3
Hadler et al. 1986. Long-term immunogenicity and efficacy of hepatitis B vaccine in homosexual men. N Engl J Med 315(4): 209-14
Margolis et al. 1993. Host factors related to poor immunogenicity of hepatitis B vaccine in adults. Another reason to immunize early. JAMA 270(24): 2971-2
Tilzey AJ 1995. Hepatitis B vaccine boosting: the debate continues. Lancet 345: 1000-1
Treadwell TL et al. 1993. Immunogenicity of two recombinant hepatitis B vaccines in older individuals. Am J Med 95(6): 584-8
Poovorawan Y et al. 1993. Randomized, single-blind comparison of the immunogenicity and reactogenicity of 20 micrograms and 10 micrograms doses of hepatitis B vaccine in adolescents. Southeast Asian J Trop Med Public Health 24(2): 255-9
Wood RC et al. 1993. Risk factors for lack of detectable antibody following hepatitis B vaccination of Minnesota healthcare workers. JAMA 270(24): 2935-9
de Rave S et al. 1994. Immunogenicity of standard and low dose vaccination using yeast-derived recombinant hepatitis B surface antigen in elderly volunteers. Vaccine 12(6): 532-4
Romme AJ et al. 1993. Hepatitis B vaccine responsiveness in Connecticut public safety personnel. JAMA 270(24): 2931-4
Averhoff F et al. 1998. Immunogenicity of hepatitis B Vaccines. Implications for persons at occupational risk of hepatitis B virus infection. Am J Prev Med 15(1): 1-8
Anonimno 1992. Universal hepatitis B immunization. Committee on Infectious Diseases. Pediatrics 89(4): 795-800
Gunn et al. 1993. The persistence of anti-hepatitis B surface antibodies to three years of age: is a hepatitis B vaccine booster required? NZ Med J 106(968): 499-501
Summers J et al. 1982. Replication of the genome of a hepatitis B-like virus by reverse transcription of an RNA intermediate. Cell 29(2): 409-15
Weinberger KM et al. 2000. High genetic variability of the group-specific a-determinant of hepatitis B virus surface antigen (HBsAg) and the corresponding fragment of the viral polymerase in chronic virus carriers lacking detectable HBsAg in serum J Gen Virol 81 Pt 5:1165-74.
Zuckerman et al. 1994. Mutation in S region of hepatitis B virus. Lancet 343(8899): 737-8
Carman et al. 1990. Vaccine-induced escape mutant of hepatitis B. Lancet 336(8711): 325-9
Carman WF 1997. The clinical significance of surface antigen variants of hepatitis B virus. J Viral Hepat 4 Suppl 1:11-20. Review
Coursaget P et al. 1990. Hepatitis B surface antigen reactivity in man due to a new variant of hepatitis B virus. Vaccine 8 Suppl:S15-7
Maillard P et al. 1998. At least three epitopes are recognized by the human repertoire in the hepatitis B virus group a antigen inducing protection; possible consequences for seroprevention and serodiagnosis. Res Virol 149(3):153-61.
Wallace LA et. al. 1994. Molecular characterization of envelope antigenic variants of hepatitis B virus from Spain. J Infect Dis 170(5):1300-3
Fortuin M et al. 1994. Breakthrough infections and identification of a viral variant in Gambian children immunized with hepatitis B vaccine. J Infect Dis 169(6):1374-6
Karthigesu VD et al. 1994. A novel hepatitis B virus variant in the sera of immunized children. J Gen Virol 75 ( Pt 2):443-8
Karthigesu VD et al. 1999. A hepatitis B virus variant found in the sera of immunised children induces a conformational change in the HBsAg "a" determinant. J Med Virol 58(4):346-52
Bahn A et al. 1997. Detection of different viral strains of hepatitis B virus in chronically infected children after seroconversion from HBsAg to anti-HBs indicating viral persistence. J Hepatol 27(6):973-8.
Stevens et al. 1992. Prospects for control of hepatitis B virus infection: implications of childhood vaccination and long-term protection. Pediatrics 90: 170-3
Moradpour D et al. 1995. Understanding hepatitis B virus infection, N Engl J Med 332 (16). 1092-1093
Liang TJ et al. 1991. Hepatitis B virus infection in patients with idiopathic liver disease. Hepatology 13: 1044-51
Fong T-L et al. 1993. Persistence of hepatitis B virus DNA in the liver after loss of HBsAg in chronic hepatitis. Hepatology 18: 1313-8
Wands JR et al. 1992. Molecular pathogenesis of liver disease during persistent hepatitis B virus infection. Semin Liver Dis 12: 252-64
The Merck Manual of Diagnosis and Therapy, 17th edition, 1999
Trepo C et al. 1999. Hepatitis C virus infection in Western Europe. J Hepatol 31 Suppl 1: 80-3
Bosch FX et al. 2000. Epidemiology of liver cancer in Europe. Can J Gastroenterol 14(7): 621-30
Ker se cepivo uporablja relativno kratek čas, je tudi ocena zaščite precej težka. Ocene temeljijo le na merjenju količine nastalih protiteles v krvi cepljenih oseb in spremljanju teh oseb v preliminarnih poskusih. Nekaj držav se je odločilo za univerzalno cepljenje novorojenčkov (ZDA, Nova Zelandija, Italija, Francija), ki pa po njihovih ugotovitvah ne bo dalo rezultatov še vsaj 20 let, saj dojenčki in otroci niso v rizični skupini in običajno ne zbolijo tudi, če niso cepljeni. Do datuma tega besedila so v ZDA in Novi Zelandiji že prenehali rutinsko cepiti novorojenčke in zdaj cepijo starejše dojenčke.
Serokonverzija po primarni imunizaciji (trije odmerki) je močno odvisna od starosti cepljene osebe. S starostjo se stopnja serokonverzije manjša. Odvisna je tudi od spola, saj so ugotovili, da je manjša pri moških. Na serokonverzijo vpliva tudi povečana telesna teža, kajenje, jemanje kontracepcijskih tablet itd. V najslabšem možnem scenariju so kombinacije dejavnikov pri cepljenih osebah takšne, da kar 75% odraslih s cepljenjem ne zaščitimo (Margolis 1993). Ni jasno tudi, kakšna je povezava s količino protiteles, ki se tvorijo po cepljenju in dolgoročno zaščito pred infekcijo (Tilzey 1995). Stopnja imunogenosti po treh odmerkih se po podatkih proizvajalca giblje od 88-100%. Različne študije kažejo na manjšo učinkovitost, saj veliko število cepljenih ni razvilo protiteles (Margolis 1993, Treadwell 1993, Poovorawan 1993, Wood 1993, de Rave 1994, Romme 1993, Averhoff 1998), kar je lahko potencialno nevarno. Ti ljudje niso imuni, so pa senzibilizirani in lahko burno reagirajo na naravno infekcijo ali naslednje odmerke cepiva (Hadler 1986). V znanstveni literaturi je kar nekaj poročil o hudem akutnem hepatitisu B po cepljenju, ni pa jasno, ali je hudo infekcijo povzročilo cepivo ali pa je bilo cepivo samo neučinkovito (glej poglavje 3.4).
Tudi trajanje zaščite po primarni imunizaciji ni znano. Ni jasno, ali bodo v prihodnosti potrebni osvežitveni odmerki (revakcinacija), kot se je to izkazalo pri vseh drugih cepivih. Po izjavah ameriškega komiteja za infekcijske bolezni (Anon. 1992) trajanje zaščite po treh odmerkih ni znano, saj ni bilo nikoli ugotovljeno. Različne države imajo zelo različne pristope, saj praksa glede revakcinacije temelji bolj na dogmi kot na znanstvenih dokazih (Tilzey 1995). Znanstvenih podatkov o imunološkem spominu po cepljenju proti hepatitisu B je namreč zelo malo, zato so nujno potrebne dolgoročne študije (Tilzey 1995). Mnoge raziskave kažejo, da se začne količina protiteles naglo zmanjševati (Gunn 1993). Pri neki raziskavi so ugotovili, da že po letu in pol po cepljenju 24% odraslih ni imelo več zaščitne količine protiteles. Različne raziskave so dale različne ocene o trajanju zaščite proti infekciji z virusom hepatitisa B, vse pa navajajo približno 3 do 7 let v najboljšem primeru (Street 1990, Pasko 1990, Hadler 1986).
V zadnjem času so ugotovili, da je virus bistveno bolj nestabilen, kot so prej predvidevali, ker replikacijski ciklus vključuje poseben encimski mehanizem reverzne transkriptaze, podobne (vendar ne identične) kot pri retrovirusih (Summers 1982, Weinberger 2000). Obstajajo številna poročila o stabilnih mutacijah virusa hepatitisa B, od katerih bi citirala le manjši del (Zuckermann 1994, Carman 1990, 1997, Coursaget 1990, Maillard 1998, Wallace 1994). V tem primeru je cepivo Engerix-B ® neučinkovito pri zaščiti proti infekciji mutiranega virusa. V medicinski literaturi niso redki podatki o novih mutantih virusa pri cepljenih otrocih (Fortuin 1994, Karthigesu 1994, 1999, Bahn 1997).
Pod vprašanje se postavlja tudi povezava med številom protiteles in imunostjo, saj so študije pokazale, da posamezniki, ki nimajo protiteles, ne dobijo infekcije, čeprav so virusu izpostavljeni, zbolijo pa tudi tisti, ki imajo zaščitna protitelesa (Stevens 1992). Najnovejše raziskave so razkrile, da protitelesa ne igrajo pomembne vloge pri premagovanju infekcije z virusom hepatitisa B. Ta razkritja kažejo na to, da je za izločanje virusa iz jetrnih celic potreben takojšen, učinkovit in široko zastavljen celični imunski odziv, kvantitativno in kvalitativno manj učinkovit imunski odziv pa vodi k kronični prisotnosti virusa v jetrnih celicah (Moradpour 1995). Virus lahko vztraja in se počasi razmnožuje v prisotnosti ali odsotnosti protiteles proti površinskim antigenom (HbsAg) in antigenom jedra (HBcAg) ter ovojnice (HBeAg) (Liang 1991, Fong 1993), kar pomeni, da prisotnost protiteles ni nikakršno zagotovilo za preprečevanje subklinične infekcije in posledično idiopatskih jetrnih bolezni, ciroze in jetrnega raka (Wands 1992).
Na tem mestu velja omeniti še virus hepatitisa C, proti katerem cepivo Engerix-B ® ni učinkovito. Virus hepatitisa C je zelo pogost povzročitelj jetrnih bolezni, saj v kar 75-80% primerih akutne okužbe vodi v kronično nositeljstvo, ki mu lahko sledijo okvare jeter, ciroza in jetrni rak (Merck Manual 1999). V zadnjem času so znanstveniki spoznali, da je prav virus hepatitisa C v Evropi najbolj pogost infekcijski vzrok za kronične bolezni jeter (Trepo 1999). V Evropi ocenjujejo, da se 28% jetrnih rakov razvije zaradi kroničnega nositeljstva virusa hepatitisa B, 21% pa zaradi nositeljstva virusa hepatitisa C (Bosch 2000). Proti virusu hepatitisa C ni cepiva.
Viri:
Physicians' Desk Reference ®, 2000
AHFS Drug Information, 2000
Street et al. 1990. Persistence of antibody in healthcare workers vaccinated against hepatitis B. Infect Control Hosp Epidemiol 11(10): 525-30
Pasko et al. 1990. Persistence of anti-HBs among health care personnel immunized with hepatitis B vaccine. Am J Public Health 80(5): 590-3
Hadler et al. 1986. Long-term immunogenicity and efficacy of hepatitis B vaccine in homosexual men. N Engl J Med 315(4): 209-14
Margolis et al. 1993. Host factors related to poor immunogenicity of hepatitis B vaccine in adults. Another reason to immunize early. JAMA 270(24): 2971-2
Tilzey AJ 1995. Hepatitis B vaccine boosting: the debate continues. Lancet 345: 1000-1
Treadwell TL et al. 1993. Immunogenicity of two recombinant hepatitis B vaccines in older individuals. Am J Med 95(6): 584-8
Poovorawan Y et al. 1993. Randomized, single-blind comparison of the immunogenicity and reactogenicity of 20 micrograms and 10 micrograms doses of hepatitis B vaccine in adolescents. Southeast Asian J Trop Med Public Health 24(2): 255-9
Wood RC et al. 1993. Risk factors for lack of detectable antibody following hepatitis B vaccination of Minnesota healthcare workers. JAMA 270(24): 2935-9
de Rave S et al. 1994. Immunogenicity of standard and low dose vaccination using yeast-derived recombinant hepatitis B surface antigen in elderly volunteers. Vaccine 12(6): 532-4
Romme AJ et al. 1993. Hepatitis B vaccine responsiveness in Connecticut public safety personnel. JAMA 270(24): 2931-4
Averhoff F et al. 1998. Immunogenicity of hepatitis B Vaccines. Implications for persons at occupational risk of hepatitis B virus infection. Am J Prev Med 15(1): 1-8
Anonimno 1992. Universal hepatitis B immunization. Committee on Infectious Diseases. Pediatrics 89(4): 795-800
Gunn et al. 1993. The persistence of anti-hepatitis B surface antibodies to three years of age: is a hepatitis B vaccine booster required? NZ Med J 106(968): 499-501
Summers J et al. 1982. Replication of the genome of a hepatitis B-like virus by reverse transcription of an RNA intermediate. Cell 29(2): 409-15
Weinberger KM et al. 2000. High genetic variability of the group-specific a-determinant of hepatitis B virus surface antigen (HBsAg) and the corresponding fragment of the viral polymerase in chronic virus carriers lacking detectable HBsAg in serum J Gen Virol 81 Pt 5:1165-74.
Zuckerman et al. 1994. Mutation in S region of hepatitis B virus. Lancet 343(8899): 737-8
Carman et al. 1990. Vaccine-induced escape mutant of hepatitis B. Lancet 336(8711): 325-9
Carman WF 1997. The clinical significance of surface antigen variants of hepatitis B virus. J Viral Hepat 4 Suppl 1:11-20. Review
Coursaget P et al. 1990. Hepatitis B surface antigen reactivity in man due to a new variant of hepatitis B virus. Vaccine 8 Suppl:S15-7
Maillard P et al. 1998. At least three epitopes are recognized by the human repertoire in the hepatitis B virus group a antigen inducing protection; possible consequences for seroprevention and serodiagnosis. Res Virol 149(3):153-61.
Wallace LA et. al. 1994. Molecular characterization of envelope antigenic variants of hepatitis B virus from Spain. J Infect Dis 170(5):1300-3
Fortuin M et al. 1994. Breakthrough infections and identification of a viral variant in Gambian children immunized with hepatitis B vaccine. J Infect Dis 169(6):1374-6
Karthigesu VD et al. 1994. A novel hepatitis B virus variant in the sera of immunized children. J Gen Virol 75 ( Pt 2):443-8
Karthigesu VD et al. 1999. A hepatitis B virus variant found in the sera of immunised children induces a conformational change in the HBsAg "a" determinant. J Med Virol 58(4):346-52
Bahn A et al. 1997. Detection of different viral strains of hepatitis B virus in chronically infected children after seroconversion from HBsAg to anti-HBs indicating viral persistence. J Hepatol 27(6):973-8.
Stevens et al. 1992. Prospects for control of hepatitis B virus infection: implications of childhood vaccination and long-term protection. Pediatrics 90: 170-3
Moradpour D et al. 1995. Understanding hepatitis B virus infection, N Engl J Med 332 (16). 1092-1093
Liang TJ et al. 1991. Hepatitis B virus infection in patients with idiopathic liver disease. Hepatology 13: 1044-51
Fong T-L et al. 1993. Persistence of hepatitis B virus DNA in the liver after loss of HBsAg in chronic hepatitis. Hepatology 18: 1313-8
Wands JR et al. 1992. Molecular pathogenesis of liver disease during persistent hepatitis B virus infection. Semin Liver Dis 12: 252-64
The Merck Manual of Diagnosis and Therapy, 17th edition, 1999
Trepo C et al. 1999. Hepatitis C virus infection in Western Europe. J Hepatol 31 Suppl 1: 80-3
Bosch FX et al. 2000. Epidemiology of liver cancer in Europe. Can J Gastroenterol 14(7): 621-30
I
Izbrisan uporabnik #488
Daj nalepi kaj bolj primernega kot kup nebuloz ene biologinje društva paranoikov.
Če bi dejansko veljalo to kar tvezi to društvo bi pri nas še zmeraj harala Tuberkoloza za primer.
Torej da ne zaidemo iz cepljenja. Si takšen frajer da svojega otroka NIKOLI in PROTI NIČEMUR nebi cepil in mu starševsko garantiral da ga recimo ne pokopa davica.
Pa ne se izmikat s odgovori in populistično preusmerjat debato z kvazi linki. DA ali NE?
- Status
Podobne teme
