Neurja 2023

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.703
3.307
113
Toča je precej lokalen pojav vseeno. Seveda imaš to najprej v novicah danes, ko vsak lahko fotka svojo super kepo toče in to objavi v medijih. Kar pa še ne pomeni da je toča kar vsepovprek, dejansko jo je po statistiki celo manj kot včasih. Recimo lani je bila še hujša (širše področje) toča pa je bil vseeno na zahodu države glavni problem suša. Ni pa rečeno da je za kmetijstvo dobro če je ves čas dež kot je sedaj, dejansko je to še slabše kot suša (širjenje bolezni).

Po drugi strani so pa pri nas kmetje in tudi država povsem neprilagodljivi za te vremenske ujme. Večina zelenjave v EU pride iz pokritih (za točo zaščitenih) in namakanih rastlinjakov, pri nas pa vsako leto kaže kako je toča uničila nasade (kislih) kumaric. Pa hmelj, v tujini protitočne mreže klasika ker itak to predstavlja minimalni strošek ker imaš itak vse na stebrih in zajlah, pri nas nevideno. Pa enega namakanja država ni sposobna vzdrževat (vipavska dolina) kaj šele da bi kaj novega gradili. V tujini je to edina pot, dejansko osnovni pogoj kmetijstva. Pač dejstvo je da je kmetijstvo pri nas tehnološko povsem nekunkurečno, in jamrat ob vsakem ekstremu vremena tudi ni nič drugega kot kmečki populizem.

Tudi neurja pa vetrolomi prejšnje tedne so zabavni. Slikat iz helikopterja snope podrtih smrek v neki neprehodni vukojebini sredi alpske planote in objavit to kot katastrofo je samo medijsko pumpanje v času kislih kumaric. Smreke so se podirale v snopih in se še bodo, ker so neodporne na veter in na predalpski habitat. Delež smrekovih gozdov v naši državi pa še kar vztrajno raste ...
Najbrž si spregledal posnetek iz Balkana, kjer je prejšnje neurje v kompletu podrlo s protitočnimi mrežami zaščiten 20 ha velik nasad jablan. Toče je bilo toliko, da so zaradi teže popokali vsi betonski stebri in za sabo potegnili še vse jablane z mrežami vred. Tvoja rešitev za ta problem je torej?
 
  • Všeč mi je
Reactions: Pepe

erikson

Guru
25. avg 2007
22.365
6.152
113
20230725 arso radar.png
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.484
5.025
113
Najbrž si spregledal posnetek iz Balkana, kjer je prejšnje neurje v kompletu podrlo s protitočnimi mrežami zaščiten 20 ha velik nasad jablan. Toče je bilo toliko, da so zaradi teže popokali vsi betonski stebri in za sabo potegnili še vse jablane z mrežami vred. Tvoja rešitev za ta problem je torej?
Ob tem, da večina kultur pri trenutnih cenah ne prenese ekonomskega stroška konstrukcije in zaščitne mreže, ki lahko staneta nekaj letnih pridelkov neke kulture. Po EU se to pač precej dela tudi izven ekonomske logike zaradi nepovratnih sredstev, ki se plasirajo v kmetijstvo in se morajo nekako porabiti.
 
2. jul 2020
5.107
6.660
113
Povprečni komentator na RTV MMC:


Mene bi bilo v dno duše sram, da delam na ARSO, vem, kaj se dogaja in sem tiho, ko gledam, kako uničujejo mojo rodno zemljo. So pa po moje ali zavedeni ali podkupkjeni ali oboje. Drugače si molka teh syrokovnjakov ne znam razlagat. Ker že butec vidi, da ti oblaki niso normalni, no, skorajvse dogajanje na nebu je umetno ustvarjeno.

Leta 2010 sem spoznal geoinženiring in bil precej osamljen. Danes je že drugače. Dokazov je na tone. Samo niso v glavnih medijih. In folk naseda pravljicam o klimatskih spremembah. Lani požari, letos toča, drugo leto?
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.113
4.083
113
Ob tem, da večina kultur pri trenutnih cenah ne prenese ekonomskega stroška konstrukcije in zaščitne mreže, ki lahko staneta nekaj letnih pridelkov neke kulture. Po EU se to pač precej dela tudi izven ekonomske logike zaradi nepovratnih sredstev, ki se plasirajo v kmetijstvo in se morajo nekako porabiti.
Niti niso (samo) EU sredstva. Španija podpira svoje kmetijstvo že desetletja tako, pa recimo sever italije je čista gospodarska logika. So se smejali na jugu italije kako na severu gojijo paradajz, danes pa že večina paradajaza pride iz severa. Sej tudi pri nas imaš primere kako stvar lahko deluje. Recimo Lušt, to je tipičen primer kako sodobno kmetijstvo lahko funkcionira. Lušt nima suše, pa toče pa kaj vem kaj še ...

Seveda lahko toča uniči tudi zaščitene površine, ampak je možnost precej majhna oz. pač investicija in tveganje sta povezana. Lahko pa si "kmet" pa namesto da bi kaj naredil samo jamraš. Pa recimo klasične poljščine kjer je dejansko zaščita nemogoča (ekonomsko) vzameš tveganje v zakup (ceno). Tudi če pogledaš uradne podatke imamo v sloveniji vsako leto večji pridelek pšenice, po TV je pa slišat ob vsaki ujmi pa bo slovenski kmet propadel.