Pri nas je toča letos 1x že vse stolkla, tko da gre lahko kam drugam.
Najprej je bilo vroče (aprila), vse jse je razcvetelo, čebele so se prebudile iz zimske hibernacije in so začele počasi obletavati sveže razcvetene češnje, jablane in hruške, katerih cvetje je dehteče vabilo opraševalce. Naslednje jutro, slana, temperature okoli ničle in malo na dol, čebel ni bilo več, dehteče cvetje je spremenilo svojo deviško belino v neprivlačno mrtvo rjavino, ki je v naslednjih dneh nemo popadalo na tla. Ni bilo češenj, ni bilo jabolk, ne bo hrušk.
Potem je bilo precej časa mir, drevje je, namesto v plodove, vse svoje sile usmerilo v veje in listje. Potem pride črni četrtek, ura polnoč in čez, z neba se usuje. Usuje se, kot bi softi skipal 50 tovornjakov rizla 15-32. Jutro je prineslo pogled na vnovične ruševine - tokrat je na tleh, namesto cvetov, ležalo listje in tistih par nedozorelih plodov, ki so pozebo preživeli. Kaki in murva sta odvrgli plodove, da sta lahko obnovili dihalni sistem. Jagode so nekako preživele vse težke trenutke, toda plenjenja kosov ne. Ravno tako ribez in kosmulja.
Vsaj maline so se dobro držale - polne veje zelenih malin, ki počasi dozorevajo. Toda potem pride suša, maline nedozorele popadajo na tla, listi se sušijo.
Suma sumarum:
letošnji pridelek sadja: 0 koma josef.
letošnji pridelek solate: 0 koma josef (jebo bramorja #@°%
)
letošnji pridelek grozdja: 6 kuglic
letošnji pridelek paradajza, paprik in dveh feferonov: ok, če ne bo v nedeljo vse stolklo.
Če mi še v nedeljo vse zbije, bom vrt asfaltiral.
V ribniku so 4 (zaenkrat) mladice zlate ribice (se mi zdi - zdaj so itak črne pa 2 cm dolge, not v ribniku so pa 2 zlati, 2 koi in ena pajčolanka, ki je, mimogrede, z lahkoto preživela zimo