Pogled tržaškega slovenca
NOTRANJI OKUPATOR« ALI TUJ OSVAJALEC, KI PRIHAJA OD NIKODER
Pri analiziranju družbenih pretresov 20. stoletja je nemogoče se izogniti problemom nastanka totalitarnih sistemov, ki so računali z nasiljem prevzeti oblast nad celim svetom. Totalitarne ideologije fašizma, nacionalsocializma in internacional-komunizma so bile precej, da ne rečem kar izrazito sorodne v njihovih programih, z majhnimi zamiki pri fašizmu, ki je bil voden od Mussolinija s sanjaškim prividom socialne države s širitvijo po vzoru rimskega cesarstva, pri Hitlerjevem nacionalsocializmu je bil poudarek na rasni čistosti arijskega porekla, ki naj bi uporabljal druge narode kot humus pri rasni »destilaciji«, če se lahko tako izrazim, Stalinov internacionalizem pa je slonel na revolucionarnem zavzetju oblasti z likvidacijo vseh slojev neproletarskega porekla ter ustvarjanju čisto novega človeka, skoraj po anarhističnem modelu le, da bi nad vsem vladala »diktatura proletariata«, torej najnižjega družbenega sloja, ki naj bi uničila razredno lestvico dotedanje evolucije v prevladujočem kapitalističnem sistemu že višje stopnje civilizacije zahodnih demokracij, in jo nadomestila z posebno komunistično »elito« - (n.pr.:"Novi Razred: Analiza komunističnega sistema" Milovan Ðilas – nuja posebne birokracije za vodenje novega državnega stvora). Ni potrebno poudarjati, da je načrtovana metodologija slonela na nasilnem prevzemu oblasti v imenu neke »nove ideje« za preobrazbo sveta z vzpostavitvijo novih družbenih postulatov, ki bi nadomestili tiste z 2000 letno podlago krščanske morale in etike. Za vse tri je bila glavna značilnost uničenje dotedanjega sistema z odstranitvijo (likvidacijo) vseh tistih, ki se z novo »stvarnostjo« ne bi strinjali. Dokumentarni film »Sovjetska zgodba«, ki je bil predvajan na TV SLO1 28.04.09 (ob 23.00) je nazorno pokazal grozote tega utopičnega načrta, ki je imel svoje korenine zločinskih namer »čiščenja« človeške rase že v času teorji Marxa in Engelsa, katere je začel udejanjati Lenin, Stalin in vsi ostali diktatorji, agenti kominterne (pri nas Tito, Kardelj, Kidrič in celotna garnitura KPS(b) in KPJ(b)). Nacifašizem se je pozneje v času kolaboracije med SS - Gestapo in NKVD naučil praktičnega načrtovanja in graditve taborišč prav s pomočjo že nekaj let obstoječe prakse v tem uničevalnem stroju komunistične SSSR.
V Sloveniji (Jugoslaviji) so agenti kominterne že vnaprej načrtovali revolucijo, še pred napadom Hitlerja na SZ, na podlagi šolanja v Moskvi ter izkoriščali zavezništvo Molotov-Ribbentrop za kolaborativno protiimperialistično propagando že v času napada sil OSI na Jugoslavijo, ki so ga skupaj z nacisti neprikrito odobravali. Tu lahko razumemo tiste naivne komuniste, ki so verjeli v nov sistem kot nekaj dobrega, n.pr. Angela Vode in drugi manj znani, ki niso mogli razumeti tandema Hitler-Stalin. Prav zato so bili kominternovci do teh »svojih« privržencev najbolj kruti in nečloveški ter so do njih bili vztrajno nezaupljivi, celo po kreganju med Titom in Stalinom. Po »nerazumljivem« napadu prijateljske Nemčije na SSSR je celo Stalin bil šokiran in se je vsilila potreba po drugačni politiki v prid svetovne revolucije, ki je bila glavni cilj vseh treh totalitarnih sistemov sedaj skreganih glede delitve oblasti.
Ker je bila okupacija Slovenije oz. Jugoslavije že v polnem teku, je bilo potrebno spremeniti PIF v OF, kar ni bilo nič drugega kot judeževa prevara dobromislečih domovinsko čutečih Slovencev, da se začne upor proti okupatorju, kar je bilo le izhodiščna krinka za uresničevanje že zdavnaj načrtovane revolucije z državljansko vojno, kjer je tuja okupacija znatno pripomogla k temu peklenskemu načrtu kominterne. Vprašati se moramo, koliko in kakšne vrste okupatorjev se je znašlo na slovenskem ozemlju ter kakšne cilje so imeli v tistem prelomnem času? Pred časom me je prijatelj spomnil na knjigo »Hannah Arendt - Izvori totalitarizma«, katero sem sicer bral, a sem določene pasuse premalo upošteval, zato bom tu bolj poudaril le nekatere zanimive izsledke te ugledne, svetovno znane eminentne osebnosti, kot je omenjena filozofinja, katere srž raziskav je narava politike in političnega življenja. Nemogoče je ne vzeti v poštev njenih neovrgljivih argumentov glede totalitarnih sistemov in njihovih idejnih vodji:
1…… »Če se totalitarni zavojevalec povsod obnaša, kot bi bil doma, se mora tudi do svojega prebivalstva obnašati kot tuj osvajalec. In ravno tako po vsem drži, da totalitarno gibanje prevzame oblast v precej podobnem smislu, kot lahko tuj osvajalec okupira deželo, ki ji ne vlada v njen prid, pač pa v prid nečesa ali nekoga drugega!
Nacisti so se v Nemčiji obnašali kot tuji osvajalci, ko so, nasprotujoč vsem nacionalnim interesom, skušali in tudi napol uspeli obrniti njihov poraz v dokončno katastrofo celotnega Nemštva«……….
2…... »Podobno držo je prevzela sovjetska zunanja politika po vojni. Cena njene agresivnosti proti ruskemu ljudstvu je previsoka: (nekje med dvanajst in enaindvajset milijonov ruskih žrtev)«……….
3…... »Razširitev kominternskih vlad po celem Balkanu in okupacija obsežnih vzhodnih teritorijev ni prinesla otipljivih koristi, ampak je, ravno nasprotno, še bolj obremenila ruske finančne vire. Toda tovrstna politika je prav gotovo služila interesom boljševiškega gibanja, ki se je razširilo na skoraj polovico obljudenega sveta !«……..
4…… »Totalitarni diktator enako kot tuj osvajalec gleda na naravna in industrijska bogastva vsake dežele, vključno svoje lastne, kot na potencialni plen in sredstvo za izvedbo naslednjega koraka agresivne širitve. Ker se ta mehanizem sistematičnega plenjenja izvaja v korist gibanja (kom-partije) in ne naroda !«………
5…… »Totalitarni (domači) diktator je kot tuji osvajalec, ki prihaja od NIKODER, njegovo plenjenje (lastnega naroda) pa prav tako ne koristi nikomur. Distribucija naplenjenega blaga ni namenjena okrepitvi ekonomije domovine, temveč zgolj začasnemu taktičnemu manevru.
6…… Totalitarni režimi so v ekonomskih zadevah tako doma v svojih deželah kot pregovorni roji kobilic ! Dejstvo, da totalitarni diktator vlada svoji deželi kot tuji osvajalec, stvari poslabša zato, ker brezobzirnosti dodaja učinkovitost, ki očitno manjka tiranijam v tujih okoljih.«……..Zato totalitarizem raje vidi, da zadeve urejajo kvizlinške vlade, kljub očitni nevarnosti takšnih režimov ! ( HANNAH ARENDT - »Izvori totalitarizma« 1948 !!! - str. 506-507)
Če upoštevamo zgoraj navedena dejstva znanstvene študije tako eminentne avtorice, izhaja, da so bili slovenski komunisti »notranji okupator« slovenskih dežel ter vsi pripadniki PIF-OF-NOB posledično sodelavci okupatorja. Takoimenovana »prva« Kidričeva vlada pa kvizlinška vlada pod komando NKVD (Stalin-Titove kominterne).
Zato se ni čuditi, da je Angela Vode spraševala, »od kod se je pojavil neki Tito?«. Najboljši odgovor daje prav Hannah Arendt: OD NIKODER.
Danes, ko se razpravlja v »našem« demokraturnem parlamentu, o »usklajevanju« zakona o žrtvah vojnega nasilja ter o spornem čl. št. 6, ki govori o tem, kdo vse ima lahko status »žrtve vojnega nasilja« (določa namreč, da statusa ne morejo imeti sodelavci okupatorjev) se pojavlja vprašanje kdo vse so bili v Sloveniji okupatorji ?
Po zgoraj navedenih točkah znanstvene študije, se lahko tudi ugotovi kdo vse so bili obenem tudi zanesljivo sodelavci okupatorjev. Če naj se upošteva, da so bili sodelavci okupatorja Vaške Straže in Domobranci, ki so nastali pozneje (torej ne iz ideološkega prepričanja, ker so bili politično pluralni), ampak iz gole nuje zaradi obrambe proti apriorni obsodbi na smrt od strani kominterne, ker niso bili komunisti, je treba najprej poudariti, da so slovenski komunisti že pred in med vojno (pakt Molotov-Ribbentrop) odkrito sodelovali z obema deklariranima sovražnikoma slovenskega naroda (Hitler-Stalin) in tudi odkrito izražali svoj namen prevzema oblasti z »demokratičnimi« (sic!) prijemi za ta cilj. Torej bili so neizpodbitno tudi sodelavci okupatorja.
Iz teh dejstev izhajajo že najpomembnejši elementi »veleizdaje lastnega naroda«:
a.- Prostovoljno, navdušeno sodelovanje z deklariranima sovražnikoma lastne države in naroda.
b.- Nameni in cilji, objavljeni večkrat – nasilen prevzem oblasti (diktatura proletariata - razredni boj – dolomitska izjava –etc.)
c.- Izvedena dejanja (pol stoletja prikrivanih – do sedaj odkritih skoraj 600 divjih grobišč).
Ti elementi ne morejo biti pripisani protirevolucionarnim Vaškim stražam in Domobrancem ter drugim »sovražnikom naroda« (kdo naj bi ti bili?). Najprej je potrebno poudariti, da vse grupacije predvojnega političnega spektra so bile demokratične stranke razen nasilne komunistične, ki je bila ilegalna (kar je bilo pravilno glede na njene nasilne namere, dokazane prav v zgornjih točkah Arendtove znanstvene analize totalitarizma). Zato so komunisti (boljševiki) označili za izdajalce in »sovražnike naroda« vse tiste, ki so bili pluralno opredeljeni v sklopu demokratičnih strank ter razglasili za narod le komuniste. Ne moremo se čuditi, če so n.pr. Ukrajinci potegnili z Nemci namesto z Rusi, saj (po ogledu zgoraj omenjenega dokumentarca na TV SLO1) so ti pobili že pred vojno kar 7 milijonov Ukrajincev s tem, da so jim vse pobrali in jih pustili umreti od lakote, žito in druge surovine pa dajali v pomoč porajajočemu se Hitlerjevemu nacionalsocializmu v prividu poznejšega sodelovanja v okupatorskih skupnih pohodih proti desnici zahodnega »imperializma«. Te ljudi ne moremo šteti kot kolaborante nacifašizma, če so raje sprejeli nadoblast Nemcev, kot biti prisiljeni umreti od lakote zaradi kominternovskih partizanov (ista nuja se je pojavila pri nas s spontanim pojavom Vaških straž zaradi ropanja »gošarjev« - partizanov). Kmečki fantje zagotovo niso podpirali boljševističnih načrtov kolektivizacije njihove zemlje in so zato reagirali v obrambo svoje lastnine, ne pa iz nekega ideološkega prepričanja do nacionalsocializma ali fašizma, ki sta jim bila docela nepoznana kaj šele priljubljena. V isti luči je potrebno obravnavati tudi poznejše Domobranstvo, ki je imelo iste vzroke v urbanih središčih, saj so komunisti razglasili vse neproletarce za buržuje in nujnost njihovega uničenja kot »razrednega sovražnika«. Grožnje so tudi udejanjali in imamo dokaze, da so likvidirali premožnejše Slovence raznih slojev in prepričanj (čeprav so le ti tudi pomagali OF), še preden se je pojavila kontrarevolucija in to le zato, da so zadostili imperativu boljševistične revolucije dirigirane od zunanjega okupatorja (Stalin - Titove kominterne).
Zato mislim, da omenjeni čl. 6 zakona o žrtvah vojnega nasilja naj le ostane in ne bo sporen, a pod pogojem, da se obravnava kot prvenstvene sodelavce okupatorja tudi vse pripadnike PIF-OF-NOB in se jim odvzamejo dosedanji privilegiji, ker so bili dokazano »notranji okupator« z vsemi karakteristikami vojaško-ideološke (torej kvizlingške) kolaboracije s tujim zavojevalcem (Hitler-Stalin).
NOTRANJI OKUPATOR« ALI TUJ OSVAJALEC, KI PRIHAJA OD NIKODER
Pri analiziranju družbenih pretresov 20. stoletja je nemogoče se izogniti problemom nastanka totalitarnih sistemov, ki so računali z nasiljem prevzeti oblast nad celim svetom. Totalitarne ideologije fašizma, nacionalsocializma in internacional-komunizma so bile precej, da ne rečem kar izrazito sorodne v njihovih programih, z majhnimi zamiki pri fašizmu, ki je bil voden od Mussolinija s sanjaškim prividom socialne države s širitvijo po vzoru rimskega cesarstva, pri Hitlerjevem nacionalsocializmu je bil poudarek na rasni čistosti arijskega porekla, ki naj bi uporabljal druge narode kot humus pri rasni »destilaciji«, če se lahko tako izrazim, Stalinov internacionalizem pa je slonel na revolucionarnem zavzetju oblasti z likvidacijo vseh slojev neproletarskega porekla ter ustvarjanju čisto novega človeka, skoraj po anarhističnem modelu le, da bi nad vsem vladala »diktatura proletariata«, torej najnižjega družbenega sloja, ki naj bi uničila razredno lestvico dotedanje evolucije v prevladujočem kapitalističnem sistemu že višje stopnje civilizacije zahodnih demokracij, in jo nadomestila z posebno komunistično »elito« - (n.pr.:"Novi Razred: Analiza komunističnega sistema" Milovan Ðilas – nuja posebne birokracije za vodenje novega državnega stvora). Ni potrebno poudarjati, da je načrtovana metodologija slonela na nasilnem prevzemu oblasti v imenu neke »nove ideje« za preobrazbo sveta z vzpostavitvijo novih družbenih postulatov, ki bi nadomestili tiste z 2000 letno podlago krščanske morale in etike. Za vse tri je bila glavna značilnost uničenje dotedanjega sistema z odstranitvijo (likvidacijo) vseh tistih, ki se z novo »stvarnostjo« ne bi strinjali. Dokumentarni film »Sovjetska zgodba«, ki je bil predvajan na TV SLO1 28.04.09 (ob 23.00) je nazorno pokazal grozote tega utopičnega načrta, ki je imel svoje korenine zločinskih namer »čiščenja« človeške rase že v času teorji Marxa in Engelsa, katere je začel udejanjati Lenin, Stalin in vsi ostali diktatorji, agenti kominterne (pri nas Tito, Kardelj, Kidrič in celotna garnitura KPS(b) in KPJ(b)). Nacifašizem se je pozneje v času kolaboracije med SS - Gestapo in NKVD naučil praktičnega načrtovanja in graditve taborišč prav s pomočjo že nekaj let obstoječe prakse v tem uničevalnem stroju komunistične SSSR.
V Sloveniji (Jugoslaviji) so agenti kominterne že vnaprej načrtovali revolucijo, še pred napadom Hitlerja na SZ, na podlagi šolanja v Moskvi ter izkoriščali zavezništvo Molotov-Ribbentrop za kolaborativno protiimperialistično propagando že v času napada sil OSI na Jugoslavijo, ki so ga skupaj z nacisti neprikrito odobravali. Tu lahko razumemo tiste naivne komuniste, ki so verjeli v nov sistem kot nekaj dobrega, n.pr. Angela Vode in drugi manj znani, ki niso mogli razumeti tandema Hitler-Stalin. Prav zato so bili kominternovci do teh »svojih« privržencev najbolj kruti in nečloveški ter so do njih bili vztrajno nezaupljivi, celo po kreganju med Titom in Stalinom. Po »nerazumljivem« napadu prijateljske Nemčije na SSSR je celo Stalin bil šokiran in se je vsilila potreba po drugačni politiki v prid svetovne revolucije, ki je bila glavni cilj vseh treh totalitarnih sistemov sedaj skreganih glede delitve oblasti.
Ker je bila okupacija Slovenije oz. Jugoslavije že v polnem teku, je bilo potrebno spremeniti PIF v OF, kar ni bilo nič drugega kot judeževa prevara dobromislečih domovinsko čutečih Slovencev, da se začne upor proti okupatorju, kar je bilo le izhodiščna krinka za uresničevanje že zdavnaj načrtovane revolucije z državljansko vojno, kjer je tuja okupacija znatno pripomogla k temu peklenskemu načrtu kominterne. Vprašati se moramo, koliko in kakšne vrste okupatorjev se je znašlo na slovenskem ozemlju ter kakšne cilje so imeli v tistem prelomnem času? Pred časom me je prijatelj spomnil na knjigo »Hannah Arendt - Izvori totalitarizma«, katero sem sicer bral, a sem določene pasuse premalo upošteval, zato bom tu bolj poudaril le nekatere zanimive izsledke te ugledne, svetovno znane eminentne osebnosti, kot je omenjena filozofinja, katere srž raziskav je narava politike in političnega življenja. Nemogoče je ne vzeti v poštev njenih neovrgljivih argumentov glede totalitarnih sistemov in njihovih idejnih vodji:
1…… »Če se totalitarni zavojevalec povsod obnaša, kot bi bil doma, se mora tudi do svojega prebivalstva obnašati kot tuj osvajalec. In ravno tako po vsem drži, da totalitarno gibanje prevzame oblast v precej podobnem smislu, kot lahko tuj osvajalec okupira deželo, ki ji ne vlada v njen prid, pač pa v prid nečesa ali nekoga drugega!
Nacisti so se v Nemčiji obnašali kot tuji osvajalci, ko so, nasprotujoč vsem nacionalnim interesom, skušali in tudi napol uspeli obrniti njihov poraz v dokončno katastrofo celotnega Nemštva«……….
2…... »Podobno držo je prevzela sovjetska zunanja politika po vojni. Cena njene agresivnosti proti ruskemu ljudstvu je previsoka: (nekje med dvanajst in enaindvajset milijonov ruskih žrtev)«……….
3…... »Razširitev kominternskih vlad po celem Balkanu in okupacija obsežnih vzhodnih teritorijev ni prinesla otipljivih koristi, ampak je, ravno nasprotno, še bolj obremenila ruske finančne vire. Toda tovrstna politika je prav gotovo služila interesom boljševiškega gibanja, ki se je razširilo na skoraj polovico obljudenega sveta !«……..
4…… »Totalitarni diktator enako kot tuj osvajalec gleda na naravna in industrijska bogastva vsake dežele, vključno svoje lastne, kot na potencialni plen in sredstvo za izvedbo naslednjega koraka agresivne širitve. Ker se ta mehanizem sistematičnega plenjenja izvaja v korist gibanja (kom-partije) in ne naroda !«………
5…… »Totalitarni (domači) diktator je kot tuji osvajalec, ki prihaja od NIKODER, njegovo plenjenje (lastnega naroda) pa prav tako ne koristi nikomur. Distribucija naplenjenega blaga ni namenjena okrepitvi ekonomije domovine, temveč zgolj začasnemu taktičnemu manevru.
6…… Totalitarni režimi so v ekonomskih zadevah tako doma v svojih deželah kot pregovorni roji kobilic ! Dejstvo, da totalitarni diktator vlada svoji deželi kot tuji osvajalec, stvari poslabša zato, ker brezobzirnosti dodaja učinkovitost, ki očitno manjka tiranijam v tujih okoljih.«……..Zato totalitarizem raje vidi, da zadeve urejajo kvizlinške vlade, kljub očitni nevarnosti takšnih režimov ! ( HANNAH ARENDT - »Izvori totalitarizma« 1948 !!! - str. 506-507)
Če upoštevamo zgoraj navedena dejstva znanstvene študije tako eminentne avtorice, izhaja, da so bili slovenski komunisti »notranji okupator« slovenskih dežel ter vsi pripadniki PIF-OF-NOB posledično sodelavci okupatorja. Takoimenovana »prva« Kidričeva vlada pa kvizlinška vlada pod komando NKVD (Stalin-Titove kominterne).
Zato se ni čuditi, da je Angela Vode spraševala, »od kod se je pojavil neki Tito?«. Najboljši odgovor daje prav Hannah Arendt: OD NIKODER.
Danes, ko se razpravlja v »našem« demokraturnem parlamentu, o »usklajevanju« zakona o žrtvah vojnega nasilja ter o spornem čl. št. 6, ki govori o tem, kdo vse ima lahko status »žrtve vojnega nasilja« (določa namreč, da statusa ne morejo imeti sodelavci okupatorjev) se pojavlja vprašanje kdo vse so bili v Sloveniji okupatorji ?
Po zgoraj navedenih točkah znanstvene študije, se lahko tudi ugotovi kdo vse so bili obenem tudi zanesljivo sodelavci okupatorjev. Če naj se upošteva, da so bili sodelavci okupatorja Vaške Straže in Domobranci, ki so nastali pozneje (torej ne iz ideološkega prepričanja, ker so bili politično pluralni), ampak iz gole nuje zaradi obrambe proti apriorni obsodbi na smrt od strani kominterne, ker niso bili komunisti, je treba najprej poudariti, da so slovenski komunisti že pred in med vojno (pakt Molotov-Ribbentrop) odkrito sodelovali z obema deklariranima sovražnikoma slovenskega naroda (Hitler-Stalin) in tudi odkrito izražali svoj namen prevzema oblasti z »demokratičnimi« (sic!) prijemi za ta cilj. Torej bili so neizpodbitno tudi sodelavci okupatorja.
Iz teh dejstev izhajajo že najpomembnejši elementi »veleizdaje lastnega naroda«:
a.- Prostovoljno, navdušeno sodelovanje z deklariranima sovražnikoma lastne države in naroda.
b.- Nameni in cilji, objavljeni večkrat – nasilen prevzem oblasti (diktatura proletariata - razredni boj – dolomitska izjava –etc.)
c.- Izvedena dejanja (pol stoletja prikrivanih – do sedaj odkritih skoraj 600 divjih grobišč).
Ti elementi ne morejo biti pripisani protirevolucionarnim Vaškim stražam in Domobrancem ter drugim »sovražnikom naroda« (kdo naj bi ti bili?). Najprej je potrebno poudariti, da vse grupacije predvojnega političnega spektra so bile demokratične stranke razen nasilne komunistične, ki je bila ilegalna (kar je bilo pravilno glede na njene nasilne namere, dokazane prav v zgornjih točkah Arendtove znanstvene analize totalitarizma). Zato so komunisti (boljševiki) označili za izdajalce in »sovražnike naroda« vse tiste, ki so bili pluralno opredeljeni v sklopu demokratičnih strank ter razglasili za narod le komuniste. Ne moremo se čuditi, če so n.pr. Ukrajinci potegnili z Nemci namesto z Rusi, saj (po ogledu zgoraj omenjenega dokumentarca na TV SLO1) so ti pobili že pred vojno kar 7 milijonov Ukrajincev s tem, da so jim vse pobrali in jih pustili umreti od lakote, žito in druge surovine pa dajali v pomoč porajajočemu se Hitlerjevemu nacionalsocializmu v prividu poznejšega sodelovanja v okupatorskih skupnih pohodih proti desnici zahodnega »imperializma«. Te ljudi ne moremo šteti kot kolaborante nacifašizma, če so raje sprejeli nadoblast Nemcev, kot biti prisiljeni umreti od lakote zaradi kominternovskih partizanov (ista nuja se je pojavila pri nas s spontanim pojavom Vaških straž zaradi ropanja »gošarjev« - partizanov). Kmečki fantje zagotovo niso podpirali boljševističnih načrtov kolektivizacije njihove zemlje in so zato reagirali v obrambo svoje lastnine, ne pa iz nekega ideološkega prepričanja do nacionalsocializma ali fašizma, ki sta jim bila docela nepoznana kaj šele priljubljena. V isti luči je potrebno obravnavati tudi poznejše Domobranstvo, ki je imelo iste vzroke v urbanih središčih, saj so komunisti razglasili vse neproletarce za buržuje in nujnost njihovega uničenja kot »razrednega sovražnika«. Grožnje so tudi udejanjali in imamo dokaze, da so likvidirali premožnejše Slovence raznih slojev in prepričanj (čeprav so le ti tudi pomagali OF), še preden se je pojavila kontrarevolucija in to le zato, da so zadostili imperativu boljševistične revolucije dirigirane od zunanjega okupatorja (Stalin - Titove kominterne).
Zato mislim, da omenjeni čl. 6 zakona o žrtvah vojnega nasilja naj le ostane in ne bo sporen, a pod pogojem, da se obravnava kot prvenstvene sodelavce okupatorja tudi vse pripadnike PIF-OF-NOB in se jim odvzamejo dosedanji privilegiji, ker so bili dokazano »notranji okupator« z vsemi karakteristikami vojaško-ideološke (torej kvizlingške) kolaboracije s tujim zavojevalcem (Hitler-Stalin).
