ko se je pripravljala projektna dokumentacija za pomursko AC, je bila le-ta dimenzionirana za nekaj avtomobilov in tovornjakov dnevno. vmes je slovenija vstopila v EU in spremenili so se prometni tokovi preko slovenije. v normalni državi bi se šlo v spremembo projektne dokumentacije in pridobivanje novega gradbenega dovoljenja. v naši zbirokratizirani državi pa bi tak postopek trajal več let. zato so se na ministrstvu predvsem zaradi pritiskov lokalne skupnosti odločili speljati projekt do konca, kakršen je pač bil, odločitev o morebitni naknadni širitvi avtoceste pa so pustili za nekoč v prihodnosti.
drug problem prekmurske avtoceste je njena zjahanost. večji del AC poteka po nasipih preko močvirnatega terena. z vodo zasičena tla se pod obtežbo počasi posedajo, lahko tudi več let ali več dest let. ta postopek se da sicer pospešiti, vendar to podraži in upočasni gradnjo. sprejeta je bila odločitev, naj se avtocesta zgradi čim prej, da se preusmeri promet iz lokalnih cest. še vedno je namreč bolje, da se tovornjaki vozijo po zjahani avtocesti, kot pa po zjahanih lokalnih cestah skozi naselja. zdaj se v v okviru rednega monitoringa spremlja posedanje nasipov in ko se bodo posedki umirili pod določeno mejo, se bo šlo v kompletno rekonstrukcijo ceste, tako kot je bilo to recimo pred leti z AC preko ljubljanskega barja.