Pravkar sem se že drugič dane dobro podprl. Je konec še enega turobnega in deževnega decembrskega dneva, jaz sem pa malce filozofsko razpoložen. Ker je Žižek že zdavnaj filozofsko obdelal sekrete in spodnje ženske frizurce, o tem je bil na Alterju že objavljen posnetek njegovega predavanja, se je moja malenkost odločila, da se posveti lenobi.
No pa začnimo s kakšno mislijo o lenobi.
Človeška lenoba je eden od spodbujevalcev tehnološkega napredka.
Kot vsi vemo ima vsak predstavnik vrste homo sapiens nekaj tako imenovanih sivih možganskih celic. Očitno je ravno lenoba spodbudila uporabo teh celic. Pa pojdimo v prazgodovino. Takrat je predhodnik homo sapiensa živel v jamah. Kot vemo vsaka vrsta za svoje preživetje potrebuje vodo in hrano. Jame včasih niso bile blizu vodnih virov in hrane, zato je homo sapiens uporabil tistih nekaj sivih možganski celic in izumil kolibo, mostišča, da bi bil bliže vodi in hrani. Od nabiralca je prišel do poljedelca. In še bi lahko naštevali vse do današnjih dni, ko živimo v civilizaciji. Pa poglejmo kaj vse premore današnja civilizacija. Danes se vozimo z avtomobili, ki jih za bolj udobno vožnjo še vedno izboljšujemo. Ker človeku ni bil dovolj avto kot avto ima danes v njem raznorazna pomagala, na primer tempomat, da mu nitreba ves čas tiščati stopalke za plin. Imamo telefon, ker nam ta ni bil dovolj je prišel mobilni telefon, da nam ni potrebno iskati telefona in ga imamo vedno pri roki.
Po drugi strani pa človeku v civilizaciji ni nič podarjeno. Da človek kupuje in vzdržuje vse pripomočke, ki podpirajo njegovo lenobo in brez katerih pravzaprav ne zna več živeti, mora nekaj delat, proizvajat. Tako pridemo do naslednje misli, ki je v nasprotju sama s sabo. Človek dela, da je lahko len.
Ampak človek hoče biti vsak dan bolj len, želi si vsak dan večjega udobja. Torej mora čedalje več delat, ali pa biti čedalje bolj pohlepen. Pa imamo še no misel o lenobi. Lenoba spodbuja pohlep.
In še zadnja misel, ki vsebinsko povezuje vse skupaj. Človek je suženj svoje lastne lenobe. Človeka njegova lastna lenoba omejuje vsak dan bolj.
No pa začnimo s kakšno mislijo o lenobi.
Človeška lenoba je eden od spodbujevalcev tehnološkega napredka.
Kot vsi vemo ima vsak predstavnik vrste homo sapiens nekaj tako imenovanih sivih možganskih celic. Očitno je ravno lenoba spodbudila uporabo teh celic. Pa pojdimo v prazgodovino. Takrat je predhodnik homo sapiensa živel v jamah. Kot vemo vsaka vrsta za svoje preživetje potrebuje vodo in hrano. Jame včasih niso bile blizu vodnih virov in hrane, zato je homo sapiens uporabil tistih nekaj sivih možganski celic in izumil kolibo, mostišča, da bi bil bliže vodi in hrani. Od nabiralca je prišel do poljedelca. In še bi lahko naštevali vse do današnjih dni, ko živimo v civilizaciji. Pa poglejmo kaj vse premore današnja civilizacija. Danes se vozimo z avtomobili, ki jih za bolj udobno vožnjo še vedno izboljšujemo. Ker človeku ni bil dovolj avto kot avto ima danes v njem raznorazna pomagala, na primer tempomat, da mu nitreba ves čas tiščati stopalke za plin. Imamo telefon, ker nam ta ni bil dovolj je prišel mobilni telefon, da nam ni potrebno iskati telefona in ga imamo vedno pri roki.
Po drugi strani pa človeku v civilizaciji ni nič podarjeno. Da človek kupuje in vzdržuje vse pripomočke, ki podpirajo njegovo lenobo in brez katerih pravzaprav ne zna več živeti, mora nekaj delat, proizvajat. Tako pridemo do naslednje misli, ki je v nasprotju sama s sabo. Človek dela, da je lahko len.
Ampak človek hoče biti vsak dan bolj len, želi si vsak dan večjega udobja. Torej mora čedalje več delat, ali pa biti čedalje bolj pohlepen. Pa imamo še no misel o lenobi. Lenoba spodbuja pohlep.
In še zadnja misel, ki vsebinsko povezuje vse skupaj. Človek je suženj svoje lastne lenobe. Človeka njegova lastna lenoba omejuje vsak dan bolj.
