Citat:
Uporabnik tinekr pravi:
Fora je v tem, da se tudi invalid spremeni in redkokateri je ful optimist, pa da ne bi zraven svoje hibe postal težek, depresiven, mel majnvrednostnih kompleksov.
in seveda to govoriš na osnovi kupa svojih lastnih bogatih izkušenj...
Tudi zdravi ljudje znajo biti zateženi, zakompleksani, depresivni,... Ampak seveda, invalid je pa to zato, ker je invalid.
Logično, da se razmere v odnosu spremenijo - prej sta imela skupne cilje, zdaj se enemu življenje postavi na glavo in ga npr. "žuranje do 2h zjutraj" ne zanima tako zelo. Logično je, da razmerja razpadejo.
Isti hec je razpad parov, katerim se rodi prizated otrok (recimo mongoloid). Običajno moški tega ne prenese in pusti mater samo z otrokom. Seveda ne vsi, veliko pa je takih. Ker je lahko kokodakati, kako se imamo radi - ljubezen je zasanjana reč, ki se prizemlji dokaj pozno. In ko se v življenju postavijo resne ovire, je to kar precejšen problem za sanjače in marsikdo se s tem ni sposoben sprijazniti in raje odide.
Konec koncev - poglejte, kdo so vaši prijatelji. Večina jih izvira iz tam, kjer se tudi sami največ nahajate (iz delovnega področja oz. t.i. vozičkarice, mame z vozički). Logično - imate skupne interese. Ko teh interesov več ni (zamenjate službo), tudi ta prijateljstva bolj ali manj ugasnejo.
Tako pač je in nima se smisla s tem obremenjevat in ljudi zato obsojat.
Običajno pa prej odide tisti, ki ima več možnosti za uresničitev svojih sanj.
Torej tisti, ki je zdrav in se ovire v obliki invalidnosti lahko preprosto reši tako, da pač nima več invalidnega partnerja.
Invalid mora s svojo invalidnostjo živeti do smrti.
